Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Savdska Arabija: Džida

Jeddah (ali po naše kar Džida) je znamenito pristanišče ob Rdečem morju, vrata za romanja v islamski sveti mesti Meka in Medina, v kateri se zgrinjajo muslimani iz celega sveta. Veliko obiskovalcev ravno tu začne svojo pot po Savdski Arabiji. Tako je bilo tudi za nas. Tu smo začeli pot in tu smo jo zaključili zadnji dan.

Kako se je vse začelo - je tukaj.

Jeddah. Corniche

Džida je veliko pristaniško mesto ter živahno trgovsko središče. S 4,5 mio prebivalci je mesto zares veliko in po-arabsko kaotično. Promet ponekod je gost in na prvi pogled čisto nor. Sčasoma se (mičkeno) navadiš. Skozi mesto je speljanih več magistral, tudi po 6-7 pasov v eno smer. Izziv je, ko moraš zaviti desno, si pa v skrajno levem pasu. Izziv je za nas, domači šoferji se nič ne obremenjujejo, pač naglo spelje desno čez vseh 7 pasov. Nismo srečali niti enega prometno obremenjenega krožišča, kjer bi se krožno lahko tudi zapeljal. Del kroga je vedno zablokiran, tako se lahko le obrneš max 180° in se voziš do naslednjega obračališča. Navigacija pomaga, te pa nič ne pripravi na lokalne razmere. Prva vožnja je bila res izziv.

Sodoben hotel v živahnem predelu, se parkiramo kar v ulici ob hotelu. (P.S. Ne spomnim se, da bi kje plačali parkirnino, morda le v kaki garažni hiši). Sobe v hotelu so velikanske, v Evropi tega nikakor nisi vajen. To so skoraj stanovanja, le kuhinja manjka - dnevna soba in 2 spalnici, vsaka s svojo kopalnico. Predvideno je za velike arabske družine. Mi delimo apartma še z dvema sopotnicama, tako kot smo se razdelili po avtomobilih. Zajtrk nam prinesejo kar v sobo. Seveda, s precejšnjo zamudo. Ogromna izbira jedi, za nas večinoma neobičajen zajtrk - leče, humus, čičerika, fižol, nekakšna mešana popečena zelenjava, tuna, pečena jajca, vse je v obliki nekih kašic ali namazov. Meni to v glavnem ne leži, za zajtrk bi jedla kaj bolj enostavnega. Tudi okusi so drugačni. A sčasoma smo se vsega navadili.

V mestu je več turistu zanimivih "centrov". Nekaj smo ogledali prvi dan, nekaj zadnji dan, tik pred odhodom domov.

Najprej obiščemo staro mestno jedro Al Balad, ki je pravo arabsko doživetje. Središče je večinoma za pešce, avtomobile pustimo v bližnji garažni hiši pri (enostavnem in nič kaj nobel) trgovskem centru. Zunaj je sončno in sonce je razmeroma močno, a vseeno zaradi suhega zraka je vzdržljivo. Temperature so tam okrog 30 °C.

Za zeleno ograjo pod palmami na sliki spodaj se skriva mala mošeja, ni vpadljiva, je pa zelo pomembna - najstarejša mošeja v Džidi ali nemara v celotni Savdski Arabiji. Takrat smo nekaj rekli o tej mošeji, si nisem prav vsega zapomnila, naknadno pa ne najdem podatkov.

Mesto Džida je staro tam okrog 2500 let.

Po ulicah ni veliko ljudi, tisti, ki jih srečamo, so večinoma domačini. Kot skupinica evropejcev so nas povsod takoj opazili in v nas prepoznali turiste. Turistov je zelo malo. Mogoče je nekaj več v Džidi in Riadu, drugod smo bili prava atrakcija. Povsod smo se počutili dobrodošli in bom rekla varno. Glede varnosti pa tako - se ne počutiš ogrožen v smislu nekih pouličnih band ali roparjev ali kaj podobnega. Bolj nas je skrbelo, da ne bi nehote prekršili kako zelo strogo njihovo pravilo. Na glavnem trgu v Riadu še do par let nazaj sekali glave za kraje in še kaj. Nihče od nas si ni želel za 100 let v lokalni zapor, ker si slikal njihovo žensko ali ker bi stopil kam, kamor ne smeš. Tudi ateizem je tukaj kazniv. Ampak v glavnem ne razmišljaš o strogih pravilih. Ljudje so prijazni, radovedni in radi pomagajo.

Al Balad stari center je bil 10 let nazaj uvrščen na seznam UNESCOve svetovne dediščine. Nekaj stavb je bilo obnovljeno, nekaj še močno potrebuje obnovo. Videti je pristno in zanimivo. Zvečer je tudi veliko bolj živahno, ko so odprte vse trgovine in lokali. Zato sklenemo se vrniti sem zvečer.

Za obisk in površen ogled Al Balada rabiš uro do dve. Več, če obiskuješ trgovine in se ustavljaš v gostilnah.

Stara večnadstropna stavba, poleg ostanki gradbišča. Po mestu, pa tudi skoraj povsod po Savdski Arabiji, je veliko gradbišč. Se čuti, da se država razvija in se ureja.

Tu v Al Balad na izhodu iz središča so starinska mestna vrata, Bab Makkah, vrata v Meko. Zelo velik pomen, a na licu mesta ni zgledalo nič kaj posebno ali zanimivo, tako jih nisem niti poslikala.

Zanimiva tradicionalna hiša z lesenimi balkoni.

Moderen pridih - policaji na skirojih:

Se odpeljemo na drugi del mesta, želeli smo videti vodnjak Kralja Fahda - najvišji vodni curek na svetu, visok kar 312 m in je v knjigi rekordov Guinessa. Vodnjak je sredi nekakšnega jezera ob eni od prometnic. Poleg je park. Žal, ko prispemo, vodnjak je izklopljen, park in prilegajoča ulica so popolnoma nezanimivi, kljub temu, da so ravno na tej ulici nobel hoteli. To je tisti predel mesta, kamor se pripelješ z avtom, kamor si pač namenjen. Tukaj se ne sprehajaš. Mogoče zvečer je kaj lepše, čez dan je bilo čisto razočaranje.

Del mesta, kamor je dostop prepovedan, nemara zasebna lastnina (?):

Se zapeljemo do ribje tržnice. Tržnica je prava atrakcija in posebno doživetje. Dodam - zelo velika je.

Posebnost tržnice - lahko na stojnicah kupiš vso mogočo ribo in kar koli, kar dobiš v morju. Poceni je. Na nekem delu tržnice so ljudje, ki kupljeno ribo, školjke in kar koli si izbral, operejo, očistijo in pripravijo za v kuhinjo. Za nekaj drobiža. Kupljeno in že očiščeno ribo odneseš v kuhinjo pri tržnici, kjer ti tvojo ribo pripravijo. Spet za skromno doplačilo. Na voljo je nekaj načinov priprave, dokupiš pijačo in v prostorni jedilnici poleg uživaš v sveži in sveže pripravljeni ribi. Bilo je noro zanimivo in okusno.

Smo kupili nekaj škampov in neko ribo, ki je spominjala na škarpeno. So nam vse pofrigali, smo dodali solatko in Mirindo in je bilo noro dobro. (Hm, Mirinda je bila glavna pijača našega potovanja po državi. Z vodo se nisi mogel dovolj odžejati, Mirinda je bila ravno prav sladka in mehurčkasta, da je strašno prijalo... Freddy je res pogrešal pivo :D)

Ker je Džida ob Rdečem morju, ima ogromno obale, nekje so tudi plaže, a pri savdijcih to sploh ni tako priljubljeno, kot kje v Evropi. Imajo nekaj odličnih resortov in krajev za počitnice, da pa bi šli popoldan na plažo, tega je izredno malo.

No, v mestu, poleg pristanišča je bilo še ogromno obale in leta 2017 (niti ne še 10 let nazaj!) so uredili zelo dolgo promenado, z marino, yacht klubi, parki, lokali ipd. Malo me je spomnilo na Abu Dhabi. Zelo dolga promenada, pravzaprav ni nič posebnega. A na par točkah smo se ustavili. Parkirišča so na voljo ob cesti poleg.

Pogled na drugo stran zaliva - se že gradi stavba, ki bo visoka več kot kilometer in bo najvišja stavba na svetu:

Corniche:

Smo se sprehodili v parku, spili kavo in frape, nekdo je hranil golobe. Prijeten kraj.

Plavajoča mošeja Al Rahmah je zgrajena vsega 40 let nazaj. Je ob morju, oz. kar nad morjem. Zelo je lepa in čisti užitek za fotografa. Ni velika, obiska tudi je bilo zelo malo, le par ljudi. Vse smo si lahko v miru pogledali.

mošeja Al Rahmah:

Ko se voziš po mestu, eni predeli so čisto kaotični, polni ljudi in prometa, drugi so skoraj prazni in se sprašuješ, kaj je tu sploh. Ponekod so neke čudne instalacije, bolj za reklamo. Včasih je kaj zanimivega.

Se sprehodimo še skozi Marina Yacht Klub. Za večmilijonsko mesto ob morju, je marina zelo majhna, yacht je premalo. Morda so še kje na drugem koncu. Marina zase je zelo prijetna in zanimiva, tudi tu so nekakšne razstave umetnikov, parki, lokali. Lahko se prosto giblješ.

Stranišče za obiskovalce v marini. Najbrž niso zlati umivalniki, zgledalo pa je že tako.

Stavba muzeja Tayebat je zanimiva že sama zase. Muzej se ponaša z eksponati posvečenimi zgodovini Džide in celotne države, ter cel velik predel je posvečen islamski dediščini mesta ter zelo podrobno glede romanja v Meko.

Večerni Al Balad je veliko bolj živahen, zaradi lučk je tudi lepši. Nasploh v Savdski Arabiji velikokrat sem se počutila kot da sem v filmu - tako pristno je in na zgodovinskih predelih tako zelo malo vpliva zahodnjaškega sloga.

Moderno urejen del:

Trgovine nas premamijo, nakupimo nekaj spominkov... Prodajalci so prijazni in v pomoč, še zdaleč niso tako vsiljivi kot nekje v Egiptu ali Turčiji.

Zavijemo v nek lokal, na pijačo. Imajo tudi koktajle. Tudi Mojito in ostalo. A vse je brezalkoholno. ;) Ni pomembno, hladna pijača še kako prija, se usesti po dolgem dnevu (in ogromni prehojeni razdalji) je pa tudi dobrodošlo.