Italian Roadtrip 2017: Venezia

Začetek potovanja po Italiji: Verona & Mantova

Prebudimo se v čudovito sončno jutro.  Benetke vidimo nasproti kampa - na drugi strani zaliva. Danes je v planu samo Venezia. Koliko krat sva že bila tukaj, vsakokrat sva navdušena. 

Odpravimo se v Benetke. Pristanišče vodnega taksija je 100 metrov proč od vhoda v kamp, povratna karta stane 13 €. Vozimo po zalivu pred Benetkami in mimo otočkov kakih 20 minut. Mimo nas plujejo velike tovorne ladje v pristanišče in še precej razno raznih manjših čolnov.

  

Naredi se čudovito sončno jutro, ki se prelevi v prelep sončen dan.  

Še vedno dokaj zgodaj smo v Benetkah. Še ni gužve, uživamo v prebujajočem se jutru v mestu. Benetke imava strašno rada, kadar koli greva tja, se imava krasno, to je »naše« mesto, paše nama energija tega mesta... Motivov za fotografije itak ne zmanjka. Tako v tem postu so v glavnem fotografije tega čudovitega mesta. Ni kaj pisati, večinoma ljudje imajo rado Benetke, nekaterim pa mesto enostavno "ne sede" in ga ne marajo... 

Delavnica, kjer izdelujejo in popravljajo gondole: 

Pri mostu Academia, pogled na dvorec Barbaro, gotska palača, ki šteje že skoraj 600 let. V 17. stoletju gotski palači se je pridružil drugi del palače - baročni. Barbaro so znana beneška družina, v svoji palači so gostili precej znanih pesnikov in slikarjev. V moderni dobi pa so tu z veseljem posneli kak film. 

Pogled z mosta Academia na Gran Canal: 

 Ležerno razpoloženje, v glavi se ves čas vrtijo stare italijanske melodije:
- O sole, o sole mio.....

 Ozke "ulice" kanalov:

Se samo sprehajamo po mestu, spijeva kavo, pa potem še sladoled, pa pivo... Spotoma »obiščemo« vse glavne turistične atrakcije. Čez par dni doma ugotovimo, da so ravno te dni aretirali tipe, ki so pripravljali teroristični napad na mostu Rialto. Tam smo bili... Se zavedamo, da sploh nima smisla se obremenjevati ali študirati, kje se lahko kaj zgodi. Nikjer nisi varen, če imaš srečo, samo uživaš, če pa si na napačnem kraju ob napačnem trenutku – z ničemer ne moreš se zavarovati... Tako se odločimo, da še vedno bova brezskrbno potovala...  

Piazza San Marco

Trg San Marco je vsekakor vpisan v UNESCov seznam in je pravo srce Benetk in je njegova "razglednica". Tukaj je palača Dožev in bazilika Sv. Marka, tukaj je zvonik, na razgledno ploščad katerega je mogoče priti peš, vstopnina znaša okrog 8 €, prej pa običajno moraš počakati v dolgi vrsti. Niti enkrat še nisva šla gor in malo mi je žal. 

Baziliko San Marco so začeli graditi v Benetkah že v 9. stoletju, ko so v Benetke pripeljali ostanki Svetega Marka iz Konstantinopola. Ta prva cerkev je zgorela po 160-170 letih, na tem mestu pa so še dobrih 50 let porabili za gradnjo nove bazilike, ki je takoj postala center religioznih in tudi občinskih dogodkov v mestu. Še mnoga stoletja znani benečani so se trudili, da je bazilika čim lepša in bogata, tu je več zakladov, ki so jih pripeljali sem z Vzhoda in Egipta. Nekoč sva že bila notri in je res prelepo, veliko zlatih in pozlačenih elementov, pisan marmor po tleh... 

Palača Dožev tik ob nabrežju Gran kanala, veličastna in prelepa, že ob svojem nastanku pred 700 let je bila zgrajena z namenom pokazati in dokazati celotnemu svetu moč in razkošje Beneške republike, "vladarice Jadrana". Še zdaj se ne ve, kdo je bil arhitekt te stavbe. Sedaj v palači bivših vladarjev Beneške republike je muzej umetnosti, predvsem beneških slikarjev - Veronese, Tizian, Tintoretto ipd... 

Samo zaviješ s trga in glavnih ulic v sosednje - in je že tišina in umirjenost, nobene gneče. 

Pogled na kanal in okolico z mosta Rialto je vedno čudovit , tu je vedno živ žav. Most Rialto je v samem centru mesta, povezuje oba brega glavne vodne arterije mesta. Rialto je najstarejši most v Benetkah, najprej je bil zgrajen lesen most, nekje v 13. stoletju. Na začetku most je bil dvižen, da so lahko spodaj šli tudi večje ladje. Ime mostu je dala tržnica Rialto, ki je takoj ob mostu.  Leta 1444 je most padel, legenda pravi, da je padel zato, ker se je na njem zbralo preveč ljudi, saj so vsi želeli videti poročno povorko markiza Ferrara. Zgradili so nov lesen most, nato dobrih 100 let pozneje so se oblasti odločili, da postavijo kamniti most. V natečaju je zmagal projekt Antonio da Ponte, zmagal je celo nad načrti Michelangelo in drugih slavnih arhitektov.  

Tokrat sva fotografirala samo pogled z mosta Rialto, samega mostu pa ni niti na eni sliki. Skoraj nama ni podobno :)

V enem delu dvorca Dožev svoj čas je bil zapor, od koder je uspel pobegniti znani Giacomo Casanova. Čez čas, so zapor premaknili iz palače v stavbo na drugi strani kanala, nasproti dvorca. Stavbi so povezali s pokritim mostom. Most je postal znan kot Most Vzdihljajev, saj po temu mostu iz sodne dvorane so peljali zapornike v arest in ravno iz oken na mostu so lahko še zadnjič videli mesto in morje. 

Na San Marco je vedno gneča: 

Turisti in golobi (čeprav je sprejet nek predpis, ki prepoveduje hranjenje golobov v Benetkah): 

Taverna v Benetkah:  

Ob času kosila smo že nazaj v kampu, čas je da se odpravimo domov po tednu dni na poti. Od Benetk greva spet na avtocesto, ta zadnji kos do Monfalcone  nas je stal še 12,80 €.

Za nami je krasno potovanje z ogledom številnih mest v Italiji. Res da vsak ogled je bil zelo površen, a to je bil tudi cilj - sprehodi, uživancija, kavica ali kozarček vina... 

Celotna pot je tako bila 1200 km, polovico od tega (600 km) smo vozili po avtocesti, kar nas je stalo 63,10 €. Porabili smo cca. 110 litrov goriva za 164 €.