Italian Roadtrip 2017: Pisa

Začetek 1200 km po Italiji.

Zjutraj rosi, samo 14°stopinj. Odpravimo se v smeri Pise. Zapuščamo Ligurijo in gremo v Toscano.

Na poti se vozimo mimo Carrare, ki je znana po svojem marmorju – ob cesti je polno industrijskih con in delavnic polnih marmornih blokov, ki jih izkopavajo v okoliških hribih.

100 km od Deive Marine do Pise prevozimo v malo več kot 1,5 ure, skoraj ves čas je avtocesta, plačamo jo 11,20 €.

V Pisi ni kampa v bližini centra, ustavimo se na kamper stopu na via di Pratale (43.72106 /10.42066), ki je v praksi eno veliko parkirišče, le del za kamperje je ograjen in na eni strani je elektrika. Niti stranišč nimajo, niti vode. WiFi je tudi nepotreben luksuz. 

Od PZA do centra Pise je približno 30 minut peš, delno ob akvedoku.
Pisa je znana predvsem po Poševnem stolpu, Torre di Pisa, stolp so pričeli graditi leta 1173, od začetka gradnje se stolp nagiba, do sedaj nagib že znaša 4 metri, okrog leta 2000 so utrjevali temelje in so malenkost popravili nagib. Stolp je grajen ravno iz tega čudovitega marmorja iz Carrare, kar smo danes videli ob cesti. 

 Piazza del Miracoli je vedno čudovita, v zadnjih 4 letih se ni nič kaj dosti spremenilo, niti v zadnjih 500 letih. Manj je stojnic z artikli za turiste, več je oboroženih vojakov. Vojaki z mitraljezi so ves čas na preži. Drugače pa – polno turistov, predvsem japoncev/ kitajcev, veliko je šolarjev, vsi se fotografirajo, tudi letos ob sladoledu sva se zabavala s fotografiranjem obiskovalcev, kako iščejo poze za »podpreti« Poševni stolp. Na enem delu lahko greš na zelenico, na drugem delu se ne sme, povsod so tablice, da je zagrožena kazen 25,82 €. 

Duomo di Pisa, katedrala, ki je stara že skoraj 1000 let, Poševni stolp pa je bil zamišljen kakor zvonik pri katedrali. 

 Baptisterij San Giovanni, največji baptisterij v Italiji:

Vedno se zabavamo z opazovanjem, kako se folk fotografira. Ker tudi midva rada pozirava, kadar sva razpoložena... 

 Stolp in cerkev so čudoviti, sem pa bila tam že dvakrat v zadnjih 6 letih, zato se tam dolgo ne zadržujeva. Vstop na stolp je 18 €, vse ostalo je po 5 €, cerkev brezplačna, a lih tako moraš vzeti karto. Ker sva že vse videla, greva naprej po ulicah, se ustavimo v paninoteki Il Canguro, prijazen lastnik zadnjič nam je svetoval dobro restavracijo, tudi tokrat malo poklepetamo... 

Prideva do nabrežja reke Arno, lih posije sonce, čudovito lepo je... 

 Zavijeva v trgovinico z živili, trgovina tam stoji najbrž že mnoga desetletja, pravtako njen lastnik je tam že dolga leta... Kupiva pravi toskanski kruh, pa nekaj sira... Se vrneva na trg. Pisa je prijetna, a prav dolgo tam nimaš kaj početi, muzeji niso bili v naših načrtih. Liževa sladoled in za zabavo slikamo turiste pozirati. Japonci vsekakor se najbolj potrudijo...  

Baby - boom: 

 Celotna družina, vsi v rdečem:

 Šolski izlet, vsi vlakec, da se kdo ne izgubi:

Zanimiv kip od stolpu, Padli angel:  

Razen trga je sicer Pisa še zelo velika, a vse ostalo je veliko bolj običajno, kakor mnoga italijanska mesta. 
Zanimiva stavba, sodišče ali nekaj podobnega:

Ob akvedoku se vrnemo v kamp.

Tudi tokrat je večer namenjen počitku. Zvečer sem pomislila, da bi šla še enkrat pogledat do trga, če imajo lepo razsvetljeno, a nisem bila prepričana, če je trg sploh odprt oz. dolga pot tja čez mestne ulice se mi je zdela malo nevarna v temi. 

Nadaljevanje: Firenze