Italian Roadtrip 2017: Firenze

Začetek potovanja: Verona & Mantova

Zjutraj zapustimo Piso, tankamo na prvi črpalki izven mesta. Čeprav nismo na avtocesti, deluje, da smo zadeli najdražjo črpalko v Italiji (v Italiji nimajo enotnih cen na gorivo, praviloma na avtocestah je dražje kakor na lokalnih cestah): 1 l diesla stane 1,70 €. Za nami je polovica poti in 640 km, tankat morava, ni kaj, za 54 litrov odštejeva preko 90 €. Za darilo dobimo 2 skodelici za kavo... Imajo neko nagradno igro. 

Ponte Vecchio, Firenze

Od Pise do Firenc vozimo po hitri cesti, promet je zelo gost ves čas. Da ne izgubiva ekipe sva kar dvakrat se peljala skozi rdečo luč, še dobro, da nas niso ujeli. Za oknom pokrajina je vedno bolj "toskanska", griči z vinogradi... 

Šele na obvoznici okrog Firenc zavijemo na avtocesto: na Firenze Scandici vstopimo na avtocesto, na Firenze Sud jo zapustimo (stane to 1,20 € za nekaj km), sicer bi se mogli peljati skoraj skozi center mesta. 

Kamp Village Firenze je zelo blizu obvoznici, takoj, ko prečkamo most čez Arno. Kamp še urejajo in gradijo bazen, kljub temu je kamp odličen – razparcelirana mesta, topel in moderen sanitarni blok, celo WiFI. 
Najprej spijemo dober kapučino iz novih skodelic. Skodelice so lepe, nekakšen pop-up slog...

Avtobusna postaja za center je dobrih 5 minut peš proč od kampa. Avtobus 14 gre direktno v center mesta, vožnja je približno 20 minut. Firenze so precej veliko mesto, cca. 400 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da je večje od Ljubljane.

Največji zgodovinski razcvet je mesto doseglo v 15. stoletju, v času vladavine družine Medici, ki so zelo podpirali umetnost in znanost. Tu so živeli in delali pravi geniji kot do Da Vinci, Micgelangelo, Botticelli, Dante... Seveda, gremo do baziliki Santa Maria del Fiore in do zvonika Giotto. 

Prelep Giottov zvonik iz marmorja je visok skoraj 85 metrov, kmalu bo star 700 let. Na zvonik je možno priti, kar pomeni okrog 370 stopnic peš. 

Čudovito izdelana vhodna vrata Duomo: 

Na trgu pred baziliko je gneča, kakor verjetno vedno. Obiščemo cerkev, v baptisterij in na zvonik pa ne gremo. Nihče ne želi po stopnicah hoditi na streho... Jaz bi šla, čeprav sem že bila... 

Velikanska kupola bazilike ima 42 metrov premera in je grajena iz opek, za kupolo je zaslužen Brunelleschi. Celotno baziliko pa so gradili kar 150 let. 

Krstilnica San Giovanni izvira iz 6.stoletja. Pravi umetniški zaklad pa so vrata krstilnice - Michelangelo jih je poimenoval Rajska vrata - zaradi prizorov, ki jih je Ghiberti upodobil na vratih... Ne vem, če so iz zlata ali pozlačeni, vse je mogoče... 

V baziliki najprej ne vidiš glavne "atrakcije", najprej se ti zdi, da je samo še ena res velika cerkev. Potem pa prideš pod kupolo (ne pozabite dvigniti glavo!) in - WOW - ta Brunelleschi je res naredil eno veličastno kupolo... Ko se vzpneš po mnogih stopnicah čisto do kupole, takrat šele začutiš vso veličastnost in razsežnost... Neverjetno je!

Sprehajamo se po mestu, do trga Signorije, nato mimo galerije Uffizzi. Toliko kipov, toliko umetniških presežkov, v Firencah te to res preseneti... 

 Že na dvorišču Galerije Uffizzi je sama umetnost. Vzdolž celotnega pročelja so kipi največjih italijanskih slikarjev, kiparjev, umetnikov. Uffizzi je eden najboljši muzejev na svetu, kar se umetnosti tiče - potrebno si je vzeti več ur, ves dan ali celo več dni. Michelangelo, Giotto, Masaccio, Botticelli, Da Vinci, Tiziano, Rafael, Rubens, Rembrandt, Caravaggio, Velasquez, Tintiretto in še in še... Upam, da nekoč bom bila v Firencah daljši čas in si bom lahko vse to pogledala.

 Na zgornji sliki so marmorni kipi. Na spodnji pa - živi... 

 Umetnost (še) nepriznanih slikarjev:

 Ob nabrežju Arno je neko ležerno vzdušje, kljub gužvi. Pokaže se most Ponte Vecchio. 

Znameniti most Ponte Vecchio edini iz mostov v Firencah ni bil poškodovan v poplavah, niti med 2. svetovno vojno. Most tudi se bliža pošteni starosti 700 let. Na mostu so še vedno z obeh strani zlatarne, kakor mnogo let nazaj... 

 Razgledna ploščad na Ponte Vecchio, na obe strani reke. 

Seveda, se slikamo... Pa še na mostu. Čeprav na mostu sploh ne deluje, da si na mostu. 

 Spomenik kiparju in draguljarju Benvenuto Cellini - ograja je vsa pokrita s ključavnicami zaljubljencev, ključki pa so na dnu Arno.. Nedolgo nazaj so mestne oblasti sprejeli odlok, da ključavnic se več ne sme obešati na ograjo spomenika, zagrožena je kazen v 50 €

Palazzo Pitti je sedaj veliki muzejski kompleks, za dvorcem so čudoviti vrtovi Boboli. 

 Pred dvorcem je vedno gneča. 

Na trgu pred palačo Pitti se obrnemo, počasi se vrnemo na trg pred baziliko. Spotoma kupimo usnjene rokavice in ne kupimo nov pas (v Firencah je veliko kvalitetnega usnja, cene pa so zelo razumne). 

 Modni izziv :

 Utrinki s sprehoda po ulicam mesta:

Čas je za kosilo in se je nama zdelo, da popoln plac bo ravno na trgu pred baziliko. Ob hrani paše kozarček toskanskega vina, pa še eden... Račun, ne glede na lokacijo, ni tako grozen, od 50 € sva dobila še nekaj nazaj... 

Opazimo, da je pri najbolj znanih atrakcijah vedno precej vojske in policije.  

 Se spomniva, da greva na sladko in kavo po kosilu nekam drugam, najboljše kar ob reki. 

Spet se vrneva do nabrežja, spet se ne moreva upreti fotografiranju, tokrat se veliko bolj zabavamo... 

Še pogled na obe strani Starega mosta: 

 Na mostu, ob zlatarnah:

Nekako zaideva (če bi iskali načrtno, ne bi našli) na trg, kjer prodajajo vse iz usnja. Tam je tudi prašič, ki ga je treba podrsati po nosu, če želiš biti pri denarju. Ja, škodit ne more... :)

Kavarne ob reki ne najdeva (slabo iščeva??), se šetava po mestu in zopet na trgu pred baziliko zavijeva v bar na kavo in pecivo... Še vedno »zadeta« od toskanskega vina. Z desertom zaključimo šetnjo po Firencah in gremo v kamp. Bus 14 štarta za nazaj od piazza San Marco, in še dobro, da nisva bila sama, sicer bi še zdaj iskali postajo :)
Proti kampu:

 V kampu danes se zberemo vsi skupaj, en par peče palačinke, ostali mažemo nutelo pa marmelado in se imamo skrajno lepo... 

Nadaljevanje: Ravenna