Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

petek, 28. april 2017

Italian Roadtrip 2017: Ravenna

Začetek potovanja: Verona & Mantova


Danes zgodaj štartamo. Pot iz Firenc leži mimo Forlija v Ravenno, preko prelaza v Apeninih. Tudi sicer na poti ne spimo dolgo – se zbujamo že ob 6.30-07.00, ker zvečer ni ponočevanja ali televizije in gremo dokaj zgodaj spati. 
Za Firencami pot gre po magistralni cesti vzdolž reke Arno, skozi vsa predmestja in naselja v okolici Firenc. Spet je veliko prometa, pademo v jutranjo konico, veliko je tudi del na cesti. A počasi zapustimo poseljena območja in se začnemo vzpenjati v hribe.  





Se vzpenjamo višje in višje: 
Cesta gre v številnih in ostrih ovinkih: 
Magistralna cesta gre skoti prelaz del Muraglione v Apeninih, na višini 907 metrov. Cesta spominja na cesto na Vršič. Na prelazu je meja med Toskano in Emiglio Romagno. Tukaj se tudi ustavimo. 

Na samem prelazi je bar »Il Muraglione«, bar je takšen, kot je bil verjetno še v 70-h letih. Je poln slik motoristov, ki ga obiščejo. Cesta je kot nalašč za polagati ovinke z motorjem, prometa je zelo malo. Mnogo slik motoristov je podpisanih, nekateri so zelo znani. 




 Cesta je povezala Toscano in Romagno leta 1836. 
S prelaza se spuščamo v smer Forlija, vse do mestne obvoznice uživamo v umirjeni vožnji, nato na obvoznici je spet nor promet »italian style«, pokrajina spet postane ravninska. Iz Firenc do Forlija vozimo dobre 2,5 ure (pol urice je kava na prelazu). 

Še eno uro in smo v Ravenni. V Ravenni se ustavljamo le za nekaj uric za obisk mesta. Se ustavimo na velikem parkirišču (tudi za buse in kamperje – 44.41439 / 12.18840). Na parkirišču srečamo šoferja avtobusa iz Celja, ki je pripeljal celjane na izlet. Od parkirišča do centra je okrog  20 minut peš. 
Ravenna je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5.-6. stoletju, ko je bila glavno mesto Zahodno rimskega cesarstva. Nekaj stavb iz tistega obodobja so še vedno lepo ohranjenih in so vpisane na seznam UNESCO. 
Pravoslavna krstilnica iz 5.stoletja, najstarejša osem-kotna stavba v Ravenni:



 Bolj moderen predel mesta: 
Se sprehodimo skozi center – Duomo, zvonik, glavni trg, grob Dante. 

Piazza del Popolo, glavni trg, tukaj stoji beneška palača iz 15. stoletja, danes pa je v palači mestna hiša. 

 Pogled na kip Garibaldi skozi arke v stavbi:
 Nato vseeno zavijemo na trg Garibaldi, čeprav sam trg prav res ni nič posebnega. 
 Po ulicah v centru, v glavnem zaprtih za promet, se na veliko vozijo kolesarji. Neverjetno, koliko jih veliko. 

 Začetek predela Dante, "območje tišine", tako naznani tabla na stavbi. 
Ravenna je Dantejevo mesto. Dante je tukaj pokopan, tukaj je njegov muzej. Firenze so se pogajali, da bi se grob Danteja premaknil v Firenze, saj tam se je rodil. A ostaja še vedno v Ravenni. 


Kot pred 5 leti, Ravenna ne naredi nekega posebnega vtisa, ni tako izrazito turistična kot ostala mesta, ki smo jih obiskali, to je mesto, kjer ljudje živijo. Deluje, da je tukaj lepo živeti... Čeprav smo gledali oddajo na italijanski televiziji, da v nekaterih predelih mesta se ljudje zvečer bojijo ven iz hiše, toliko je priseljencev in kriminala. 
Ne moremo, da se ne bi ustavili za malico v pravi Piadineriji Romagnola. Piadine so božanske, z odojkom in nekim lokalnim sirom, druga je s kuhanim pršutom in zelenjavo na žaru. Kar neki in je tako božansko dobro. Potem se ustavimo v pekarni in nabavimo pecivo...  Sploh ni slaba ta Ravenna! 

V naslednjih treh urah prevozimo 140 km od Ravenne v smer Benetk ob morju oz. med morjem in močvirjem. Čista ravnina daleč naokrog, bližamo se Benetkam, vozimo mimo par ribiških vasic. To je lokalna cesta ob Jadranskem morju, nenehno vozimo v kolini. 





Mimo pristanišča in industrijske cone pred Benetkami se pripeljemo do kampa Fusine. Iz kampa je prelep pogled na Benetke na drugi strani zaliva. Mimo kampa pa vsake toliko zapluje res velika tovorna ladja – gre v pristanišče. Tukaj so prave ceste na morju. Vendar kamp je prijeten, dobro urejen, veliko dreves in zelenja, delno je razparcelirano (parcele ob morju). 


Danes uživamo v kampu, zvečer naredimo zaključno večerjo, »likof«, hrana, pijača, celo imamo s seboj na poti kitaro in harmoniko, pevcev nam itak ne manjka... Pravi zaključni večer, imamo se zelo lepo. 
Nadaljevanje - zadnji dan potovanja: Benetke

Ni komentarjev:

Objavite komentar