Z avtodomom na Hrvaško in po Črni Gori. Dan 8: Budva - Praprotno

Nadaljujem dnevnik majskega potovanje z avtodomom. V enem tednu sva prevozila celotno obalo bivše Jugoslavije, skočila do Albanije in 8.dan se že vračava nazaj na Hrvaško.
Začetek potovanja je tukaj: Od Slovenije do Primoštena

Zjutraj se zbudimo v sončno in toplo jutro. Že ob 8h zapustiva kamp in se odpraviva proti Hrvaški.

Se ustaviva v Budvi, še enkrat na kratko se sprehodiva po obali in starem mestu. V sončnem vremenu je Budva lepša in prijetnejša, a je še vedno prazna. Predsezona, pač.

Velikanski zvon ob vhodu v staro mesto, podoben tistemu v Moskovskem Kremlju (ta je sicer manjši).

 Prelep kotiček...

 Ozke ulice..

 Promenada skozi park...

 Obala... A Budva nas ne navduši. V drugo jo že obiščeva, a ne ujameva pravega vzdušja...

 Se voziva mimo Tivata in letališča do naselja Lepetane.  Letalo vzleti tik ob cesti.

 Tivat deluje prav prijetno mesto, a tu se ne ustavljava, samo voziva skozi.

V Lepetanah gre trajekt na drugo stran Bokokotorskega zaliva, v Kamenari, tu je najožje mesto. Trajekt vozi ves čas, vsakih 15-20 minut, in precej skrajša pot okoli zaliva (po naših izračunih – okrog 30 km). Ni bilo nobene gužve, se pa napolni skoraj poln trajekt.

 Že izplujemo, plovba traja kakih 10 minut, skoraj premalo...

Lepetane

S trajekta se lepo vidi ožina, kjer se križarke (in ostale ladje) vplujejo v zaliv pred Kotor. Čudimo se, ali lahko sploh gre mimo. Pa še plitvine mora paziti...

 Kmalu sledi izkrcanje in hitro smo na meji. Čez mejo pridemo, kot bi mignil.

Od kampa do meje s Hrvaško imamo 70 km. Se razveseliva, ko prideva do lepših cest. Vse se pozna v primerjavi – Hrvaška je višek urejenosti in reda ;).

Se voziva mimo Dubrovnika, zavijeva z glavne ceste na polotok Pelješac. Ob obali je polno gojišč školjk.

V daljavi se že vidi mestece Mali Ston in njegovo znamenito obzidje.

Najprej se ustaviva ravno tu, v Malem Stonu. Res je majhno. Sta pa tu par restavracij, kjer strežejo res sveže školjke iz gojišč. Malo je še zgodaj za kosilo, greva dalje do Stona.

Mesti sta znani po temu, da sta postavljeni kak kilometer narazen, med njima je čez hrib speljano staro srednjeveško obzidje, veliko in mogočno. Vsako mesto je na svoji strani obale Pelješaca in tako z obzidjem popolnoma zapirata dostop na sicer zelo velik polotok. Tukaj je zelo ozek del.

Po obzidju se vsako leto priredi tek. Ni tako dolga razdalja, je pa velika višinska razlika, srednjeveške stopnice tudi dodajo svoj del k zahtevnosti teka. 

 Začetek poti po obzidju, tukaj še ni tako strmo...

 Mestece Ston je zelo živahno. Parkiramo se pod obzidjem, ob centru.  

Tuhtamo, če je mogoče v Dubrovniku spet kaka križarka in so tu turisti. Ker jih je tukaj kar precej. Terase lokalov po centralni promenadi so kar polne. Slikamo sicer tako, da je čim manj gneče na slikah... 
Center Stona je pravzaprav zelo prijeten.

Nedelja je, sončno, 26°C, ob kavi in sladoledu opazujeva vinoteko nasproti. Se spomniva, da na Pelješacu bi moralo biti dobro vino, menda je znano po vinogradih. Stopiva v vinoteko, priredijo nama degustacijo. Odideva s steklenico odličnega Roseja.  

Mimo solin v Stonu se voziva do 3 km oddaljenega kampa Praprotno. Je v bližini trajkta za Mljet in Korčulo. Kamp pa leži ob čudovitem zalivu. Takem, ki ga prikazujejo na razglednicah za dopust na Hrvaškem.

Plaža ni zelo velika, mogoče 150 metrov dolga, fina mehka mivka, azurno-smaragdna prozorna kristalna voda. Nama je že noro všeč, še preden sva prišla v kamp. 

Fantastičen in prelep kraj... Če bi deževalo, mogoče ne bi bilo tako odlično. Seveda, tudi tukaj narediva milijon enakih slik čudovitega zalivčka in smaragdne vode...

 Kamp je sicer od plaže ločen z ograjo – plaža je javna. Kamp je skoraj prazen in nas preseneti receptorka, pove, da danes bo polno, saj ACI združenje kamperistov ima tukaj srečanje ravno te dni. Pozneje je res prišlo precej nemcev, nizozemcev, avstrijcev... Ker sva zgodnja, si najdeva lep plac in potem ves popoldan uživava ob plaži, ob vinu, ob lepem vremenu in – prvič na poti – ob živ žavu in gužvi v kampu.

Pogled od kamperja proti plaži...

Velikanski steber (?) agave... Ali aloe? 

Kamp je ves v senci zelo zelo starih oljk in borovcev. Večinoma ni parcelirano, le delno. Kamp je zelo zelo prijeten. Res je krasen. Na plaži je kafič, v kampu je restavracija in market. Čeprav v restavraciji nimajo školjk, nobenih, kaj šele iz gojišč iz sosednjega Malega Stona! Se pa posladkamo s palačinkami.

Se poznajo tudi značilnosti kampov na Hrvaškem – plačljiv ne samo WiFi (v Črni Gori je bilo povsod gratis), celo voda za kamper se doplača.

Čudovit oljčni nasad v kampu...

 Čudovit počitniški ležerni dan.

Številke:

Kamp Maslina v Buljarici 1 noč: 12 €

Trajekt Lepetane – Kamenari: 9 €

Prevožena pot: 170 km

Naslednji post bo o temu, kako sva iskala kamp na Makarski rivieri in obiskala Split.