Z avtodomom na Hrvaško in po Črni Gori. Dan 9 in 10: Praprotno - Split - Skradin

Tukaj najdete Začetek poti .
Počasi se dopust izteka in se že voziva z juga nazaj v smeri proti Slovenije.

Stobreč

Zjutraj zapustiva kamp Praprotno na Pelješacu. Skoraj nama je žal, da nisva prišla sem direktno iz Albanije in ostala tukaj še 1 dan. A danes zvečer imava namen prenočiti nekje na Makarski Rivieri in jutri se zapeljati do slapov Krke in ostati tam 2 dni.
Spet samo prevoziva Neum in Bosno. Koliko krat sva že tukaj vozila, nikoli naju ni potegnilo, da bi se ustavili. Mogoče spuščava kako zanimivo točko?

 Obvezno pa se ustaviva v dolini Neretve in nakupiva sadja in steklenico domače travarice. Freddyju je žal, da je vzel samo 0,5 l travarice, da ni vzel večje. Travarica je odlična! Jagode in češnje so tudi enkratne. Za mandarine pa deklica, ki prodaja sadje, pove, da so iz hladilnika, da jih znajo tako dolgo shraniti. Maj pa res ni sezona...

Pri Bačinskih jezerih se več ne ustavljamo. Vožnja nazaj nasploh nekako ni več tako zanimiva in vznemirljiva kot tja.. Mogoče, ker se voziva po »notranji« strani ceste, ni več ob morju.

 Najprej se ustaviva pri kampu Jure v Makarski. Na internetu imajo lepe slike, piše, da je blizu do mesta in morja. V resnici je to nekaj parcel na hribu, 10 teras. Nižje so hiše ali apartmaje. Cesta je poleg in je cela razkopana, čisto gradbišče. Morja iz kampa sploh nisva videla. A četudi je lahko blizu po zračni liniji, je vseeno precej daleč, saj je kamp dokaj visoko nad morsko gladino. Vidi se pa ne. Ni nama všeč. Greva dalje.

Naslednji kamp – Baško Polje, ob naselju Baška Voda. Kamp je ogromen, ne veš, kje je začetek, kje je konec. Kamp je prazen, ni urejen, temačen, na prvi vtis deluje precej zastarel, nekako 80. leta, plaže in morja ni videti nikjer; nobenega naselja v bližini. Mogoče mu delava krivico, a nama niti malo ni bil všeč.

Naslednji postanek – kamp Sirena v Lokvi Rogoznici. Je manjši kamp lociran ob tunelu, skoraj čisto na skali. Nekako so poti speljane, da se lahko s kamperjem zapelješ na par lepih mest nižje ob morju, sicer si pa na vrhu na skali. Položaj kampa je tak, da je ful izpostavljen vetru. In danes piha ful!! Lastnik (klepetav, dosaden do kraja, je rekel, vaju že vidim, da ne bosta tu ostala) pravi, da je veter res tečen...  Sva pomislila, da veter še ni tako siten, kot lastnik in sva šla dalje. 

Lokva Rogoznica

V Omišu se ustaviva ob kampu Galeb. Kamp je praktično v mestu, je ob morju, deluje prijeten, a tudi tukaj ful piha. V Omišu sva bila en teden prej, zato se nama ne ljubi spet tu ostati. Se odločiva, da greva danes do kampa Stobreč pri Splitu in spotoma obiščeva Split.

Stobreč je manjše mesto na polotoku jugo-vzhodno od Splita; na tej lokaciji je nekoč bilo antično mesto Epetion, v bližini je izliv reke Žrnovnica. Stobreč sicer spada k Splitu, je samo 6 km ven iz centra. Imajo pa svoj domač festival – Ribiška noč, enkrat avgusta. 

Midva sva šla malo kolesarit – ob obalni promenadi ob zalivu ter višje do cerkvici takoj na skalah nad morjem ter še naprej v hrib. A razgledov več ni bilo, naprej so samo hiše, šola in bolj zakotne ulice, zato izlet je bil dokaj kratek. Sva se vrnila raje na raziskovanje kampa.

V kampu Stobreč sva bila 9 let nazaj. Od takrat se je kamp neprepoznavno spremenil na boljše. Zelo so ga uredili, obnovili, polepšali. Vsekakor ga lahko vsem priporočam! Ni čudno, da je kamp poln! Prvi, od kar sva se odpravila na pot, če ne upoštevamo Praprotno, kjer je bilo srečanje ACI. Kamp je poln turistov, in to švedi, angleži, tako neobičajne za kampiranje na Hrvaškem države. Kar ne moreva verjeti. Mogoče imajo kako pogodbo za izposojo kamperjev?

Kopalnice so lepo in moderno urejene, cona pri mobilnih hišicah je pravi park, ob plaži gradijo bazen, plaža na koncu kampa se še ureja (ob odhodu zaradi gradbišča sva dobila 10% popust zaradi gradbišča, pa nič nisva vprašala). Leta nazaj je bila tukaj mivka, malo muljasta in ni bil lep feeling. Zdaj pa je na plaži nasuto drobnih kamenčkov, zgleda lepše, čeprav ni prijetno za hoditi bos. Izbrali so zanimiv sistem za tuširanja – dobiš ob check in-u zapestnice s katerimi se lahko brezplačno tuširaš 3x na dan, sicer za doplačilo 2 HRK (na žetone kar pri tuš-kabini). Receptorka je povedala, da so to morali narediti, ker takoj zraven je javna plaža in folk na veliko uporablja sanitarije kampa. Sva se smejala – da morava obvezno vsaj 1x v tuš, da se ne bo na odhodu pokazalo, da greva umazana proč ;).

Tudi tukaj zelo piha in se oblači. Pomisliva, da do Splita bova šla raje zjutraj. Še dobro, ker se je ulilo, da je veselje...

Številke:

Kamp Praprotno 1 noč: 18 €

Prevožena pot: 174 km

10 dan: Split – Skradin

Zjutraj preverim na recepciji, avtobus do Splita vozi vsakih 30 minut. Ampak dežuje. Do 10h počakava v kampu. Se odjaviva in greva v mesto kar s kamperjem. Držimo se smeri za center, ulica, po kateri se vozimo, je precej dolga, a pripelje nas čisto v center do pristanišča za trajekte. 

Po mestu (in v širši okolici, po celotni Dalmaciji) se pozna, da je Hajduk tu doma in ima ogromno navijačev.

Kljub dežju je lep feeling – mesto je živo, je polno ljudi, mesto je lepo. Parkiramo se na parkirišču nasporti trajektov, je prav označeno, da je za kamperje (24 HRK/h za kamper, za navaden avto je 8 HRK/h). Začuda kmalu neha deževati.

 Greva do tržnice. Zanimiva, lepa, a kako diši sadje!!

 Sprehodiva se skozi center mesta. Prekrasno je, je zanimivo. Polno je turistov s križarki.

Nisva pripravljena s podatki na ogled Splita, a vsaj toliko veva, da je tu Dioklecianova palača, ki je na seznamu UNESCO, najdeva tudi mogočno obzidje, a med dolgo zgodovino prebivalci so tako obzidje kot palačo sčasoma prilagodili svojim potrebam, vsaka epoha je pustila v mestu svoj pečat in svoje sledi... Vse je nekako pomešano in je nastalo čudovito in posebno mesto. Prvič sem bila v Splitu in z veseljem se bom še kdaj vrnila...

Ko prideva do obale, se zopet ulije. Tudi tukaj promenada se prenavlja in se ureja. To se nama dogaja skoraj v vsakem mestu na tej poti.

Nakupiva sadje in zelenjave na tržnici, peciva v pekarni in se vrneva v avto.

Mesto mi je zelo všeč, lahko bi bili dlje, a bi rabili vsaj malo lepše vreme... Malo tega, da je dež, temperature so okrog 14°C. Dva dni nazaj pa sem se kopala v Praprotnem...

Od Splita se dvignemo do avtoceste. Ob cesti opazim zanimive ruševine nekega gradu na hribu. Najbrž se imenuje Klis, videli smo smerno tablo. Ideja za obisk.

Do Splita sva prevozila že 1500 km poti. Zopet tankamo. Po avtocesti se dvignemo proč od morja. V notranjosti temperatura je 10°C! Dež naju spremlja dobršen del poti, potem pa začuda poneha.

 Za počivališčem ob reki Krka zapustimo avtocesto in mimo Skradina se odpeljemo do kampa Krka v naselju Lozovac. 

Pogled na Skradin

Tik ob našem kampu je še en kamp – Marina. Na las je podoben našemu.

Kamp se je nama zdel dobro izhodišče za obisk slapov Krke in nacionalnega parka. V bližini Skradina so še drugi kampi, a za kamp Krka sva se odločila predvsem zato, ker ponujajo celodnevni izlet po nacionalnem parki z njihovim kombijem/šoferjem in tako vidiš veliko več, kot če greš sam. 

Pogledava kamp, preprost, v senci borovcev, ni parceliran. Lastnica pove, da imajo bazen z ogrevano vodo. WiFi je gratis. Nič pretresljivega, a je OK. Ob našem prihodu v kampu so bili samo 4 prikolice, do večera pa se je precej napolnilo.

Po dogovorih z lastnico kampa, se odpeljeva še do vhoda v nacionalni park Krka, da pogledava situacijo na licu mesta. Dan je deževen, upava, da jutri bo bolje. Na tej strani vhoda lahko se gre peš ali obiskovalce zapeljejo z avtobusom nižje do reke, do slapov Skradinski buk. Če pa bi šli iz mesta, iz Skradina, peljejo z ladjico, ravno tako do Skradinskega Buka. Ugotovimo, da je vstopnina v nac.park znaša 110 HRK (cca. 15 €). Če pa bi hoteli še kam naprej po parku, se morava voziti sami (vedeti, kam iti!!), čeprav deloma je mogoče doplačati in se peljati z barčico še naprej po reki do otočka Visovac in Roškega slapu. Do samostana in Manojlov slapa pa ne prideš. Sva samo še bolj prepričana, da je izlet preko kampa odlična izbira. 

Se vrneva v kamp. Vreme je res kislo, kadar neha deževati, grem na kratek sprehod v okolici, a res ni nič kaj zanimivega. Vsaj s kolesom bi se mogla podati do bližnjih polj in naselij.

 Klepetamo z lastnico, ful jo zanima, kje vse sva se vozila, če je Albanija lepa, če je Črna Gora draga. Pravi, da ona dela ves čas s popotniki, a sama nikoli nikjer ni bila. Ko povem, da sva iz Izole, se ji zdi neobičajno, ker znamo italijansko. Potem pove, da občasno prihajajo eni iz Kranja, te pa znajo nemško. Zanjo je prav nepojmljivo, da v Sloveniji znamo tuje jezike, celo hrvaško govorimo, pa angleško itak... Ona pa – samo svoje... Zanimiva gospa, radovedna in pozitivna.

Številke:

Nočitev v kampu Stobreš s 10 % popustom za gradbišče: 21 € (158 HRK)

Parkiranje v Splitu: 24 HRK/h

Tankanje Split: 45l = 375 HRK, cca.50 € (8,28 HRK/l)

Prevožena pot: 115 km

Avtocesta Split – Skradin: 46 HRK (6,20 €)

Naslednji in zadnji post: Slapovi Krke in domov