Kreta: soteska Imbros

Novi dan srečamo na jugu Krete, zelo malo poseljenem območju Sfakija. Danes načrtujemo pohod po soteski Imbros in raziskovanje tega predela otoka.

Napoved za danes je kazala dež in ohladitev. In čeprav dežja si ne želimo, ohladitve se vsi veselimo. Apak zjutraj razen poštenega vetra nič ne kaže na spremembo vremena. Smo 500 m od morja in sonce sije že navsezgodaj. Od naše nastanitve sredi oljčnikov do vstopa v sotesko Imbros je kakih 15 minut vožnje. Cesta se ves čas vzpenja v hrib in se vedno bolj odmika od morja. 

Bolj, ko se dvigamo v hribe, bližje je temen oblak, prepričani smo, da nosi dež. 

Ob koncu soteske ob morju je taverna, poleg je parkirišče. Izhodišče oz. sredina soteske (možno je začeti pot še višje) je 8 km proč po cesti. Ob izhodišču je tudi parkirišče in dve restavracije. Ena od restavracij je bila odprta že zjutraj in je ponujala zajtrke. Najbolj nas preseneti vreme - ob morju je bilo že zjutraj 29°C (!), tukaj pa je vsega 19 °C, piha in rosi! Se kar oblečemo in pomislimo, da vsaj vetrovke niso po nepotrebnem potovali z nami na Kreto :) 

Mi imamo v planu prehoditi sotesko od tega izhodišča do morja, kdor želi lahko prehodi v obe smeri. Izhodišče je jasno označeno in na začetku steza je kar ograjena.

Soteska Imbros velja za eno najlepših na Kreti, ni pa tukaj prav veliko obiska, saj Sfakija je precej odmaknjena in je proč od turističnih središč. 

Na začetku pobočja gor niso strma, ponekod celo se pasejo koze... Nam je že žal, da ni sončno, ker barve niso tako živahne, kot bi bile na sončni dan. Tudi ves čas po malem rosi. Enkrat se bolj zapakiramo, drugič se malo slečemo, na koncu koncev pa se ne meniš več za nekaj kapljic... Še dobro, da ni bil pošten naliv..

Ob poti je kar precej dreves, nekatera so prav zanimiva. 

Sčasoma se soteska zoža in visoke skalne stene postanejo si čisto blizu, mogoče le meter ali dva ena od druge. Slikovito in celo spominja na sotesko Six v Petri.

Razen nas v soteski srečamo le še nekaj pohodnikov. Mogoče, ker je bila slaba vremenska napoved, mogoče pa je to običajno.

Soteska je čisto suha, ali se napolni z vodo po dežju ne vem, v ozkih predelih bi to znala biti težava. 

Drevo raste iz gole skale, kako mu to uspeva, mi ni jasno.

Najbolj zanimiva in slikovita točka soteske je skoraj pri koncu - čudovito zelo veliko naravno okno ali arka. Naredi velik vtis!

Zdaj se vidi razmerje: 

In je že izhod iz soteske, stene se odprejo, morje je že blizu. Tudi vreme se popravi! V gorah zadaj pa so še vedno oblake in gotovo dežuje.

Ob izhodu iz soteske, parkirišče je pri restavraciji. Smo pri morju, smo pa precej višje... Tako vseeno, na plaži nismo... 

Še zemljevid, naša peš pot po soteski je bila dolga 7 km, prehodili smo jo za 2 uri, se pa nismo veliko ustavljali, ker je rosilo. Se vidi kako zavozlana cesta vodi na izhodišče. A nič strahu, cesta je čisto solidna in široka..

Naslednji post: raziskovanje Sfakije in Preveli samostan