Kreta: plaža in soteska Preveli

 Sončno, +29°C

Ponoči in zjutraj imamo cele scene z eno od sopotnic, druge dve se počutita bolne in z vročino. Pestra noč in jutro, a vseeno še predzadnji dan na Kreti izkoristimo za eno čudovito destinacijo - Preveli plažo in sotesko. 

Iz Matale, kjer smo nastanjeni, do Preveli je cca. 65 km, ampak po lokalnih cestah skozi hribe vožnja traja kar uro in pol. 

Ker pot tja gre po hribih v bližini obale Libijskega morja, velikokrat s poti imamo čudovit razgled in panoramo. Ker pa je cesta povsem lokalna, se na trenutke sprašujemo, ali res bomo prišli, kamor želimo, ali bomo kje obtičali pri kakem oljčniku sredi hribov...

Plaža Preveli se nahaja na koncu zelo dolge soteske Klertalioti, ki je približno eno uro vožnje proč od Matale. Se peljemo celo mimo Benečanskega mostu, kjer smo se nekaj dni prej ustavljali in pozabili tam sopotnico :D

Parkirišče se nahaja na pečini nad plažo, je precej veliko in je na cesti označeno, v bližini je tudi odcep za samostan Preveli, ki smo ga obiskali  nekaj dni nazaj. Razgled na obalo s parkirišča:

Sotesko tvori reka s precej vode, ki se izteka s hribov v morje prav tu, na plaži Preveli. Že plača kot taka je zelo lepa, v kombinaciji s sotesko, po kateri se lahko hodi še precej navzgor, pa tvori eno najboljših točk za izlet na Kreti.

S parkirišča se spustimo po uhojeni kamniti stezi vse do plaže. Ni daleč, a narediš kakih 100 m višinske razlike in spet - ni za hoditi v natikačih, nekaj bolj konkretnega mora biti obuto. Od parkirišča do plaže je 10-15 minut hoje, nazaj gre mičkeno počasneje, v obe smeri pa ne moreš, da se ne bi ustavljal in fotografiral.

Obstajajo neke legende oz. pričevanja, da tu ob izteku reke v morje v antičnih časih je bilo mesto Lappa.

Že zjutraj na plaži je veliko obiska, ampak ko se pogleda na popoldanske slike, se vidi koliko več ljudi bo pozneje. Na plaži je tudi lokal z veliko teraso in urejenim straniščem, kar na plažah, ki smo jih mi obiskali, precejšnja redkost. Na plaži je mivka, nekaj skal ob straneh naredijo plažo še bolj slikovito. Voda pa je kot povsod kristalno čista in skoraj zelenkasta... 

Še zadnji pas kopnega, ki loči reko od morja - takoj ob vstopu na plažo:

Takoj za plažo, za teraso lokala, se začne steza, ki vodi v palmin gozd na začetku soteske (oz. koncu, če upoštevamo, da se soteska začne nekje visoko v hribih). To je največji palmin gozd na Kreti. Ko hodiš skozi ta gozd, je čisto poseben občutek za nas, ki palm nismo najbolj vajeni, kot da bi se spet znašel nekje v oazah Sahare...

Znanstveniki so preučevali svoj čas, kako so se palme znašle tukaj, mislili so, da so jih prinesli sem gusarje, ki so se radi tu ustavljali, saj v reki skozi sotesko nikoli ne zmanjka sladke vode, niti ob najbolj vročem poletju. Pozneje pa so dognali, da najbrž za rast palm na tem delu so krive ptice-selivke, ki so se tu ustavljali na poti iz Afrike v Evropo in so puščale tukaj semena..

Mi se najprej odpravimo na pot po soteski višje, kolikor se bo dalo oz. kolikor bo časa. Nekateri so že naročeni za zvečer za Covid-testiranja v Chaniji. Jutri zvečer že letimo domov. 

Pot po soteski najprej gre ob reki, ki se skriva med palmami. 

Višje kot gremo, bolj plitva je voda.

Leta 2010 na nek zelo vetroven dan je bil tu v soteski veliki požar, ko je pogorelo zelo veliko palm ob reki. V 5-10 letih so se drevesa obnovili in sedaj sploh ni videti, da je gorelo. Če ne bi bilo zapisano, ne bi vedeli. 

Čez kakih 15 minut hoje se steza ob reki konča pri skalah, naprej je potrebno plezanje po skalah oz. še bolj zabavno - napredovanje kar v vodi višje po sosteski. Vse stvari pustimo na neki plažici, nekaj sopotnikov ostane tu uživati ob vodi in paziti na stvari. Tisti pa, ki gremo navzgor po soteski, se opremimo v športno obutev (Teva so zakon!) in kopalke in gremo. 

Čaka nas nekaj hoje po vodi navzgor, nekaj plezanja po skalah, na nekaj krajih je kar zahtevno in smo si morali pomagati, parkrat je bilo potrebno skočiti v tolmun s skale z višine meter-dva... Malce izziva, malce adrenalina, zelo zabavno in zanimivo. Moraš pa biti spreten v tem, ni prav za vsakega. Dolge noge so prednost :) 

Del poti, kjer je reka ujeta med visoke skale:

Tok vode je ponekod kar hitel, je tudi nekaj manjših brzic. Voda v reki pa sploh ni tako zelo topla - pod 20 °C, mogoče 18-19 °C. Se trudiš čim prej priti ven na kopno... Ampak na tako vroč dan je to lih prav.

Gregor  "koordinira" skoke v vodo:

Pot preko skal:

Brzice na poti, pazimo, da te kar ne sezuje...

Freddy je nesel s seboj telefon v nepremočljivem ohišju, zato imamo nekaj slik in posnetkov iz soteske, sicer pa ničesar ne moreš imeti s seboj, vse bo mokro... 

Posnetek se lahko pogleda tukaj: Preveli gorge

Na veliki skali, ki skoraj zapira reko, se slikamo vsi "zmagovalci" te soteske, tu se tudi obrnemo, čeprav bi bilo zanimivo iti še naprej... Običajno se gre do korit, ki so še mičkeno naprej, korita moraš preplavati proti toku.

Vračamo se na enak način, le da  s tokom proti morju. Po suhem ob reki sploh ni poti, oz. le na redkih kratkih delih... 

Najtežje se je spustiti z velikih in visokih skal, ko se nimaš za kaj oprijeti, se pa ne upaš skakati v vodo, ker je preplitva ali so v njej tudi skale. A nekako gre, si pomagamo. 

Na nekaterih krajih, pa je vodo dovolj globoka, tam samo skočimo v vodo:

Pot gor in dol po soteski nam je vzela približno 1,5 ure, mogoče dve. Ko se vrnemo nazaj na plažo, vidimo, da je tu že veliko veliko več ljudi, kot je bilo zjutraj. V lokalu je kar vrsta, se kar "utaborimo" na terasi lokala, pijemo kavo in pivo, nekaj prigriznemo, sploh se ne ljubi iti na plažo in zgoče sonce. Terasa lokala pa je v prijetni senci dreves... Kdor želi, gre samo zaplavati v morju in se vrne v lokal...

Sopotniki, ki se morajo testirati, odpotujejo že prej, tisti, ki se testirati ne rabimo, ostanemo še uživati na plaži... (za na letalo smo morali imeti ali potrdilo o cepljenju - prebolelosti oz. 48h negativni test). Ker sta dve že s simptomi in sploh niso šli v sotesko, nas skrbi, kaj bo pokazal test. 

Plaža Preveli v nedeljo popoldan - ljudi kar mrgoli...

Še zadnji pogledi na plažo, ko se že vračamo na parkirišče, kraj je čudovit, res je vreden obiska:

Popoldan se odpravimo proti Chaniji, zapustimo južno stran otoka. 

Najprej preko hribov se vrnemo na severno stran pri Rethimno, ki je tretje največje mesto na Kreti, a ga le prevozimo skozi, celo bolj ob obrobju, sploha se ne ustavljamo tukaj. Od tu pa po hitri "severni" cesti se vozimo proti Chaniji. Celotna pot iz Preveli je dolga cca. 100 km, traja pa 1,5 - 2 uri. 

Ob severni obali cesta gre mimo čudovite in zelo dolgi plaži Paralia, približno 50 km od Chanije. 

Testirani sopotniki se nam oglasijo - vsi so pozitivni, morajo ostati v 10-dnevni karanteni, v hotelu v bližini Chanije, ki je prav temu namenjen. Nastanitev in oskrbo v tem hotelu ne plažajo, vse gre na strošek Grčiji (to so menda tudi oglaševali ob začetku sezone, samo, da je kaj turistov). Si pa morajo potem sami urejati letalske karte in prevoze. Pa seveda vse ostale obveznosti doma. Zelo sitno... 

Ostali, ki smo PC lahko gremo na pot, čeprav (zdaj že vemo), da cepivo te ne ščiti pred okužbo. 

Zadnjo noč spet bivamo v hotelu v Maleme, tistem, kjer smo bivali na začetku Ker vedo, da so sopotniki preusmerjeni v karantenski hotel, tudi nas prosijo, da se ne družimo z drugimi gosti in ne hodimo na zajtrk, dostavijo nam ga v sobo. 

Seveda vsi smo v stresu, zaključek potovanja je zmazan, sploh se nismo dobro poslovili, vsak tudi pozoren na svoje počutje, ne veš, ali kljub cepivu se boš nalezel ali ne... Dokler je naše počutje v redu, se trudimo ne obremenjevati, a vseeno smo veliko bolj previdni pri stikih z ostalimi, pa spet začnemo dosledno uporabljati maske in razkužila...

Pogled iz naše izolacije - namesto žurati za zaključek potovanja, smo vsak na svojem balkonu...

Naslednji post: Seitan in Stavros beach