Večer v Antibesu

Po obisku Cannesa imamo še prost večer, prezgodaj nam je še, da bi se že vrnili v hotel v Nico. Na poti zavijemo v Antibes, ki leži ravno med Cannesom in Nico. Mesta ne poznamo, nič o njemu ne vemo, le to, da je nekdo v Monaco nam povedal, da so največje in najdražje barke na Azurni obali se lahko vidijo ravno v Antibesu. No, pa gremo jih pogledat.

 Antibes se nepričakovano izkaže za precej večje mesto, kot bi si mi mislili. Nasploh, vsa mesta na Azurni obali so bila precej večja od pričakovanega. Na zemljevidu nekako ti deluje, da to mora biti veliko za našo Izolo ali kot kak Rovinj-Poreč. To pa je veliko najmanj kot Split ali Rijeka. Take primerjave mi hodijo po glavi. Ulice, promet, ljudi. Se vozimo po smernih tablah za center, parkiramo se v bližini trga, ki se je nam zdel glavni. Oz. v centru. Na trgu je zelo lep hotel.

Zemljevidi v pametnih telefonih pravijo, da marina je bolj na levi strani, zato zavijemo v ozke ulice. Prav prijetne, nekaj trgovin, restavracij, na enem od trgov en gospod prav dobro igra kitaro. Antibes se izkaže za prav prijetno mesto.

 Z veseljem se sprehajamo skozi ulice, niti posebej ne pazimo kam gremo, le približno se držimo smeri za pristanišče. Pristanišče v Antibesu je največje v regiji. Mesto je znano tudi po plažah, kar 25 km plaž spada k mestu. Veliko bolje je priti na počitnice sem, kot v sosednji Nico ali Cannes.

 Prijetne ulice in trgi, vedno bolj prazni, smo sredi tedna in ura se počasi preveša v noč.

Stopimo skozi vrata v mestnem obzidju in že smo pri pristanišču, oz. le njegovem delu. Najprej so dokaj običajne jadrnice in motorne barke. 

Nato gremo skozi nekakšno vratarnico (vratar nas nič ne vpraša, mogoče ne omejujejo dostopa) in za ograjo že vidimo privezane ob pomolu velikanke. Ah, saj to je preveč, to je že ladja primerna za križarjenje.

Nas pa navduši velikanska jadrnica. Ogromna je in je zelo elegantna. Jamborja sta tako velika, da nikakor nisem ju mogla fotografirati, da bi jadrnica bila v sliki vsa v celoti.

 Čudovita je, si pa ne predstavljam, kako je z njo jadrati, ko se odprejo jadra, to najbrž leti. Je pa vse zagotovo avtomatsko, nič ni treba na roke zategovati vrvi :) Spet - zmanjkuje morska romantika...

Na pomolu ob velikankah je parkiran Ferrari. Sem videla kar nekaj Ferrarijev, ne spoznam se, a ta je prav nekaj posebnega. Takega bi celo jaz imela... :) 

Na nasprotni strani zaliva se vidi lepo osvetljena trdnjava Fort Carre. Trdnjava je stara skoraj 500 let. Še pred vsemi svojimi vojnami je bil tukaj zaprt Napoleon. Za sodelovanje v času francoske revolucije mu je bila zagrožena smrtna kazen. Ampak tedanji general Dugomie je prepričal sodnike, da Francija potrebuje tako odličnega vojaka in stratega. In Napoleon je bil pomiloščen. In zgodovina je dobila še 2 veliki vojni - 1805 in 1812 leta.

Antib nekoč je bil najbolj utrjeno in zaščiteno mesto - največje in najbolj nedostopno mestno obzidje je bilo ravno tukaj. Ob pristanišču je še vedno del tega obzidja. V temi skoraj nismo videli, kam gremo in kašna panorama se z obzidja odpira. Videli pa smo velikansko osvetljeno figuro človeka. Do nje smo se odpravili. 

 "Človek", kot smo ga poimenovali, je umetniško delo katalonskega kiparja in umetnika Jaume Plensa. Poimenoval ga je "Nomade". Ogromen je, zanimiv. In je ves sestavljen iz črk. Lahko stopiš noter, lahko nanj splezaš, nekako ti je takoj všeč, te navduši, ti je zanimiv. Ponoči zagotovo toliko bolj čarobno, ker ne vidiš dobro, kaj je okrog, samo "človek". Krasno je. Če boste kdaj tam - sprehodite se skoraj do konca obrambnega zidu in splezajte gor.

 Slikamo še črke - za wallpaper :) In se odpravimo nazaj v mesto. Ura je skoraj 10 zvečer, moramo še na večerjo. Šli smo v restavracijo na tistem centralnem trgu, poleg lepega hotela. Bila je edina še odprta restavracija v mestu. Si nisem zapomnila naziva, a res ni bila dobra. Še nikjer v Franciji nismo dobro jedli. Bi morali poznati prave restavracije ali plačati mnogo več? Ne vem....

Antib se je izkazal za zelo prijetno mesto, čeprav smo ga ogledali le deloma, površno, v temi in popolnoma nepripravljeni. Vem, da je tu krasen muzej Picasso v bivšem gradu Grimaldijev, trdnjava in obzidje zaslužijo obiska v svetlem delu dneva. Plaže pa... itak.