Cannes

Ko se potuje na Azurno obalo, so 3 kraji, ki so nekako obvezni za ogled - Monaco, Nice, Cannes. Od vseh mest, ki smo si jih načrtovali obiskati, Cannes se mi je že vnaprej zdel najbolj dolgočasen. Nisem našla tam nobene posebne znamenitosti ali točke za ogled. Vedeli smo za grdo festivalno palačo in promenado Croisette, to pa je tudi vse.

Ko se vozimo skozi Cannes, mesto deluje precej prazno in skoraj zapuščeno. Kontrast z prenatrpano Nico je takoj opazen. Mogoče je kriv hladen veter z morja in vreme, ki se je malo skisalo, mogoče zima in zgodnja pomlad res ni pravi čas za Cannes, a v mestu je malo nič ljudi in življenja. In če v Saint Tropezu je to bilo simpatično, tukaj pa je to delovalo skoraj žalostno.

Parkiramo se na velikem parkirišču ob morju pred hotelom Radisson, takoj ob pristanišču, praktično v centru. Palme pričarajo občutek poletja, kljub mrazu.

Po sprehajališču ob pristanišču se odpravimo proti centru. Ne manjka dragih čolnov in zanimivih jadrnic.

Od pristanišča navzgor na hrib Chevallier vodi nekaj strmih uličic, bolje rečeno - stopnišč. Na hribu je namreč zgodovinski stari center mesta, Le Suquet.

Na vhru hriba se nahaja grad iz 12. stoletja, ki so ga zgradili menihi Lerinskega samostana. Višina stolpa je 22 metrov. Sedaj je v gradu muzej. Pred muzejem je  trg in razgledna ploščad.

 Med drevesi vidimo cerkev Notre Damme de L'Esperance, Božje Matere Upanja. Tudi cerkev je zelo stara, iz 12. stoletja. Pred cerkvijo je kip Božje Matere z otrokom, ki nasmejana gledata na mesto pod njima.

 Panorama Cannesa s trga pred cerkvijo: na levi strani je festivalna palača, kjer se vsako leto odvija znameniti filmski festival. Večkrat sem brala mnenja, da stavba palače je pretežka in se ne sklada z ostalo arhitekturo v mestu, vsekakor zastira panoramo na mesto. Ko smo pozneje prišli bližje k palači - saj to sploh ni palača, le velikanska škatlasta stavba. Ni mi všeč. Čeprav so stavbo nekoliko renovirali nekje v 80-h letih, še vedno ostaja grda...

 Z vrha si ogledamo center mesta, zelo veliki park, opazimo zanimive posebnosti stavb...

 Od tukaj je tudi čudovit pogled med ozke uličice starega mesta. Stari center je v Cannesu zelo majhen, le nekaj ulic, ampak so zelo slikovite.

Ulice in stavbe so polne posebnosti, od zaprtih polken, do rož in svetilnikov, do ročajev vhodnih vrat in napisov.

 Pred cerkvijo se povzpnemo na ostanke obrambnega zidu.

 Nato zapustimo Le Suquet in skozi očarljive ulice se spustimo v bolj moderen predel mesta.

 Pred avtobusno postajo opazimo zares filmsko poslikavo fasade ene od hiš. Se ustavimo za kar nekaj minut, skupnimi močmi smo prepoznali prav vsak prizor iz filmov, ki so upodobljeni na steni.

Na sliki spodaj se vidi, kjer se začenja vzpon v staro mesto. Še bolje je se odpraviti po ulici Saint Antoine, ki velja za najlepšo v starem delu.

Tu pa tam po mestu srečamo velikanske bonbone. Še zdaj ne vem, zakaj so oz. kaj ponazarjajo. Razen mogoče sladko življenje v Cannesu, dolce vita...

Centralni trg oz. park - Alles de la Liberte - je zelo velik, prijeten kraj, a platane z odžaganimi vejami vsaj meni niso najbolj všeč. Zagotovo dajo poseben pečat trgu, po moje, bi bilo vsekakor lepše in bolj zeleno, če bi bile veje in pozneje listje... Niti pri nas ne maram, ko so odžagali večino vej na drevesih in pustili zelo kratki kraki vej...

Na trgu domačini igrajo boče, oz. petank. V vseh potopisih sem brala, da je to prav posebnost Cannesa, vedno je več polj zasedenih.

Pred začetkom bulevarja Croisetteje fontana in spomenik lordu Broughamu. Predvsem on je "kriv" zato, da se je ribiška vasica spremenila v elitno letovišče. Lord je prišel v Cannes v 30-h letih 19.stoletja, ko je moral prekiniti svojo pot v Italijo zaradi epidemije kolere. Kupil je tukaj vilo, kjer je živel dolga leta in vsa ta leta ni prenehal opevati lepoto teh krajev. Za Broughamom je začela sem prihajati še evropska aristokracija in tako je Cannes postal Cannes.

Tu smo že čez cesto od festivalne palače. Danes ni rdeče preproge. Na enem vogalu je casino in nekaj dragih avtomobilov, pri stopnišču je turistični office (velik, prijetno opremljen in dobro založen), na pročelju je reklama za prihajajoči nepremičninarski sejem MIPIM.

Na pločniku ob stavbi so odtise rok znanih igralcev. Freddy se poskuša primerjati, Stallone ima neverjetno veliko dlan :)

Od tu naprej se začenja Croisette, najlepša promenada na Azurni obali, z dragimi hoteli, prestižnimi restavracijami in trgovinami. A nas ne vleče na sprehod, mrzlo je, pa nekako pusto. Zato sprehod po Croisettu zaključimo takoj na njegovem začetku :).

 S trga ob pristanišču se odpre najlepši pogled na staro mesto na hribu:

 Še pogled na festivalno palačo preko pristanišča:

Se vrnemo do hotela Radisson, se sprehodimo malo ob plaži. V Cannesu na plažah je precej groba mivka, skoraj oranžna. V tem letnem času tu kraljujejo ptiči.

V tem obdobju plaže niso opremljene, poleti pa skoraj vse plaže v Cannesu plačljive (samo na začetku in konca promenade so brezplačne), cena ležalnika pa se giblje od 30 do 50 Evro. Če bivaš v hotelu Carlton, mogoče je to OK, sicer pa je bolje, da prineseš svoj senčnik...

 Počasi imamo dovolj morskega zraka, napolnimo plastenko s peskom iz Cannesa - za spomin. Se ustavimo v bližnjem baru na čaj in toplo čokolado. Vzdihujemo - kako mora biti tukaj krasno, ko je lepo vreme. Bar prav diši po koktajlih in poletnih žurih v oblekicah na naramnice...

Vreme zelo veliko vpliva na moje dojemanje nekega kraja. In pri Cannesu se ni zgodilo ljubezni. Verjamem, da je Cannes drugačen in si zasluži drugo priložnost. Del naše ekipe so se odpravili na ulico Antibes, ki je polna trgovin, so dobili veliko bolj pozitiven vtis o Cannesu. Zagotovo so tudi več zapravili ;)
NIsmo se sprehodili po promenadi Croisette, nismo se odpravili z barčico na Lerinske otoke, na enem od teh je bil svoj čas zaprt ujetnik z Železno masko. Sem brala knjigo, celo večkrat, zato imam zagotovo popačeno predstavo zgodovinskih dogodkov, a prav zato je toliko bolj zanimivo. Naslednjič moram na Ile Sainte Marguerite.