Saint Tropez - a je vreden obiska?

Kadar smo se odločali za potovanje na Azruno obalo, Saint Tropez je takoj prišel na listo želja za oglede. Čeprav smo vedeli, da bomo bivali v Nici ali okolici, dobrih 100 km oddaljen Saint Tropez ni bil pod vprašajem. To je legenda, tja moramo, kljub kar nekaj komentarjem na blogih, da ta Saint Tropez nič kaj takega, ni nič posebnega in tam nimaš kaj početi. Smo se odločili, da si ga ogledamo na lastne oči in presodimo.

Do Saint Tropeza se precej dolgo vozimo, več kot uro, avtocesta je samo na enem delu, nato se gre po lokalni cesti. Za nazaj smo se vozili po cesti ob obali, gre skozi nekaj naselij in ob plažah, tako je še bolj počasna.

Brez težav najdemo veliko odprto parkirišče ob marini, že zelo blizu centru mesta.

 Med vsemi vozili na parkirišču izstopa Rolls Roys. 10-letni fantič z očetom sta se pripeljala z Rolls Roysom, mali je bil videti prav ponosen.

 Vsako mesto ima svoje srce. In v Saint Tropezu je to pristanišče in promenada ob njem. Tukaj lahko vidimo vse osnovne značilnosti mesta: nebo in hiše v ogledalu morja, slikarje in njihove umetnije, in vsekakor številne barke in luksuzne jahte.

 Vsa mesta na Azurni obali so po svoje zanimiva in Saint Tropez ni nobena izjema, je med najbolj znanimi destinacijami. Mesto je postalo tako popularno relativno kratek čas nazaj, v sredini prejšnjega stoletja, potem, ko so tu posneli nekaj filmov z Brigitte Bardot in vrsto komedij z Lui de Funes-om. Nekaj znanih slikarjev je tudi nekoč živelo in ustvarjalo tukaj. Prej pa je bilo to običajno mesto ribičev, kot naša Izola ali hrvaški Poreč.

 Ob našem obisku je bilo zelo malo obiskovalcev v mestu, tako slikarji so le pustili slike na promenadi na ogled, sami pa so klepetali v bližnjem cafe-ju ob kavi ali kozarčku belega. Promenada je tako lahko nekakšno nadaljevanje muzeja umetnosti.
Obožujem prvo (oranžno) sliko.

Sprehajamo se ob pristanišču, večina domačinov in obiskovalcev se zadržuje v kavarnah in restavracijah ob obali. V začetku marca je zagotovo dobrih 15 stopinj in je čudovito sončno, prava pomlad!

Seveda, nismo mogli, da si ne bi ogledali velikanke, privezane ob promenadi. Jaz sem že v Monaco ugotovila, da mene te drage in velike barke sploh ne ganejo, vse skupaj je preveliko, nimaš stika z morjem, niti nimaš občutka, da si na morju. A vseeno je zanimivo ogledovati, kaj si ljudje omislijo.

 Očarljiv ribiški čoln, spomin na bivši Saint Tropez.

 Saint Tropez se nahaja na koncu dolgega rta, tako preko morja (zaliva) vidimo "glavno" obalo. Ves krog ob obali pa moraš narediti z avtom, če želiš priti do Saint Tropeza.

 Promenada ob pristanišču se konča z zelo dolgim valobranom in simbolnimi, že rjastimi sidri.

 Opazimo peš pot ob morju in tik ob hiši. Najbrž, ko je morje razburkano, valovi butajo direktno v hišo... Po potki se odpravimo do manjše plaže, ujete med hišami.

Ne morem reči, da je to prava plaža, a bila mi je čudovita, tak očarljiv feeling, kakor da bi bila spet otrok in, ko se odpraviš poleti ven s prijatelji, greš ravno na to plažo, blizu doma. Ali da prideš sem s kavo zgodaj zjutraj, ali brat popoldan knjigo, ali na kozarček vina z dragim. Po vseh tistih jahtah, tukaj je pravi Saint Tropez, tukaj se mi je zares prikupil.

Dalje, za ovinkom so še plaže, ven iz mesta so prav lepe, za pravo poletno poležavanje, a tokrat nismo šli tako daleč.

Ozka ulica mestnega centra se konča kar ob plaži.

Zavijemo v eno od uličic, se sprehajamo po zgodovinskem jedru mesta. Deluje, kakor, da bi se znašli v sliki enega od slikarjev. Oker, rumena in oranžne barve. Nikjer ni nobenega, sami smo v celem mestu. Kar je ljudi, so vsi na promenadi. Meni je bilo to krasno, a moji družbi pa ne toliko. Tu so začeli jamrati, da mesto ni zanimivo in da tu ni življenja in se nič ne dogaja. Edina sem bila izmed nas osmih, ki mi je bil prazen Saint Tropez izjemno všeč, uživala sem v vsaki ulici in trgu, prijetno vzdušje. Zlahka sem si predstavljala tukaj množico ljudi poleti in zdi se mi, da mi je bolj všeč takšen, kot smo ga uvideli - popolnoma prazen.

Skoraj vsak trg ima vsaj eno oljko ali platano. Na hišah pa je veliko plezalk, ob balkonih in vhodnih vratih so korita z rožami. Ni še bilo veliko cvetja, a vsaj malo zelenja zelo olepša in ustvarja prijetne in zanimive sence.

 Sami smo v zapuščenem mestu :)

 Vseh šest prebivalcev, kar smo jih našli v mestu, so bili naslikani na tej fasadi. Prava gužva.

Moja ekipa se naveliča praznega mesta, nočejo niti v Citadelo, od koder je čudovit pogled na mesto, niti naprej do glavnega trga in katedrale, sploh nočejo več biti tu, gremo nazaj. Edino, kar nas je še zadržalo v Saint Tropezu je to, da nismo mogli zapustiti mesta, brez da bi poskusili pravo domačo sladico - Tarte Tropezienne. Na videz je to velik hamburger, le da namesto pleskavice je krema. Kupimo tiste mahne, za poskusiti, je fino, je zelo sladko, okus še najbolj spominja na princeske.

 Po slaščicah nič več nas ne zadržuje tukaj, tako se prehitro zaključi naš obisk Saint Tropeza. Jaz sem razočarana, da gremo tako hitro proč, a to je "cena", če potuješ s skupino, vedno se ne ujameš...

 Nazaj se vozimo vsaj eno uro do Cannesa. Vozimo se ob obali. Skoraj ves čas so ob obali naselja in prijetne plaže, zelo velike, ob cesti je precej parkirišč, takoj ob plažah, a poleti je zagotovo polno. Večina parkirišč je omejena samo za osebna vozila - višina do 1,90-2 metra. S kamperjem moraš v kamp. Edini kamp takoj ob plaži, ki smo ga videli, je kamp Le Plage v bližini mesta Sainte-Maxime. Ostali kampi so čez cesto od morja, nekateri kar precej proč od obale.
Samo se peljemo skozi mestece Sainte-Maxime, deluje prav prijetno, taka počitniška destinacija. Hiša iz zanimivih kamnov je muzej lokalnih tradicij.

Se ustavimo na piknik ob manjši plaži. A se pooblači in je takoj bolj mrzlo. Sonce se skrije in takoj se pozna, da je šele začetek pomladi in ni še toplo. Tako tudi piknik je bil precej "na brzino".

  Obala je ves čas zelo gosto poseljena. Nekatere hiše so kar ob morju, večina pa je vseeno za cesto.

Obvezno smo želeli videti Saint Tropez. Je res, ni nič kaj takega, če nisi iz Kanade ali južne Avstralije, si kaj podobnega že videl. Najbrž je odvisno, kako se z mestom ujameš in kaj pričakuješ. Nekomu bo krasno, kot meni, nekomu pa škoda časa, ki ga porabiš za vožnjo do sem....