December v Amsterdamu. 1.del: dan ob kanalih

Amsterdam je bil že par let med željami za decembrski izlet. Z nakupom letalskih kart že septembra izlet v Amsterdam je postal resničnost. Ostalo je samo čakati december in kovati načrte. Razen lepih hiš in kanalov v Amsterdamu so še muzeji, predvsem pa obilo zabave in popolna sproščenost - od pubov, diskotek do Red Light Disticta s coffee shop-i in deklicami v izložbah. Poleg tega želela sem si videti mlini na veter in Severno morje.

Celo poletje smo spremljali cene letalskih kart, ki so se ves čas držali nad 70 €. V prvih dneh septembra so cene kart kar naenkrat padle na 45 € za povratno karto iz Benetk do letališča Schiphol v Amsterdamu. Takoj kupimo karte, čeprav čez nekaj dni je bila cena tudi 39 € za povratno karto. Taka cena se je držala le kakih 10 dni, nato se je spet vrnila na 80 € in tam je ostala.
Kot običajno na poti na letališče se ustavimo na Avtogrilu na kavico in predvsem za skupinsko sliko. Edino sliko, kjer smo vsi skupaj. Potem nikoli ne uspemo se zbrati vsi oz. nekdo mora fotografirati.

Zapustimo čudovit sončen dan na naši strani Alp.

 V Amsterdamu nas pričaka dež, mraz in veter. Izkrcamo se v Schipholu. "Schiphol" pomeni "pokopališče ladij".

Na mestu sedanjega letališča nekoč je bila utrdba ob velikem in plitvem jezeru. Na jezeru so bile zelo pogoste nevihte (a je primerno graditi letališče na tako nevihtnem območju?), zato bilo je potopljenih kar precej ladij.  Če pomisliš, naziv za letališče ni najbolj primeren in optimističen. Ampak tokrat se je obneslo. :)
Letališče Schiphol je zelo blizu mesta, do glavne postaje v centru mesta se pride le v 15 minutah z vlakom ali avtobusom, cena karte je okrog 5 €. Ob tako groznem vremenu si želimo prišparati dobrih 10 minut peš od postaje do hotela, sploh pa v mestu, ki ga še ne poznamo, zato vzamemo taksi že na letališču. Letališče je zelo veliko, železniška postaja je v isti stavbi kot letališče, je pa vse dokaj jasno označeno. Ko se napotimo proti postaji taksijev, že na poti nas ustavijo taksisti, se pozanimamo kakšna je cena (za 9 ljudi 63 € do centra je bilo najcenejše, ostali so okrog 80 €). Ko taksistu povemo, da gremo obvestiti še ostale, nam v roke preda letak uradnih taksijev od letališča in pove, kje so postaje "official taxi", ki pa so, seveda, še dražji. Najbrž imajo podeljene cone. In res je, ko se zberemo, nas pelje do taksija na vhodu v letališče, pri "Departure", ne pa na "Arrival".
S taksijem vožnja do hotela (hotel Ibis  Stopera je le 200 m proč od Waterlooplein) traja dobrih pol ure, vlak gre veliko hitreje. Amsterdam kljub vsemu, je veliko mesto, okrog 700 tisoč prebivalcev in je promet temu primeren, čeprav po centru ga skoraj ni čutiti. najbrž imajo kaj omejeno.
V hotelu dobimo krasno sobo s pogledom na kanal. Wow, ozke amsterdamske hiše. Največ nas preseneti, da skoraj nihče v bloku nasproti hotela nima zaves na oknih in zvečer so kot v vitrinah... Nimajo kaj skrivati? Nizozemska liberalnost in odprtost?

pogled iz hotelske sobe

Zunaj je leden dež, močan veter. Ker smo lačni se odpravimo do bližnjega trga Rembrandtplein (plein je trg), še do povratka v hotel uničimo dežnike, kar smo jih imeli s seboj. Freddy je naredil zbirko slik polomljenih dežnikov, kar smo jih srečali zavrženih po mestu.

Na Rembrantdplein je božična tržnica, mi pa poiščemo restavracijo na toplem in suhem - argentinska restavracija La Parrillada. Predvsem tukaj pripravljajo meso, pravi steakhouse, cene niso pretirane, tako je v redu, če ste za meso, druge izbire pa ni veliko. No, naslednji dan smo zopet prišli sem (imamo enega zagretega mesojedca, ostali pa bolj zaradi juhe in mineštre).

 Po večerji se ustavimo na kuhančka in vaffle na božični tržnici, naredimo kratek krog po ulicah okrog hotela, seveda, gremo skozi Red Light District in še dokaj zgodaj se vrnemo v hotel. Dan je bil dolg.
Na Nieuwmarkt-u preneseti in pritegne pogled stavba Waag - ena od dveh še ohranjenih stavb mestnih vrat pri bivšem mestnem obzidju. Obzidja zdavnaj ni več, vrata pa so se ohranila izključno zaradi tega, ker noter so imeli za javnost dostopno tržno vago. Danes je tukaj restavracija.

Nieuwmarkt. Waag

Zjutraj nas Amsterdam preseneti z lepim vremenom, dež je ponehal, vetra ni več, sonce se trudi prebiti skozi oblake. Se odpravimo na sprehod po mestu.  Vsaka stavba je razodetje - wow, kako lepo, vidi polkna, vidi okna, vidi streho in kavelj na vrhu... In potem - ooo, kanali!! Kolesa! Pazi, kolesarje!! :) Takoj se zaljubimo v mesto!

Zgodovinski center Amsterdama je ohranil pristnost in je vpisan v seznam kulturne dediščine UNESCO s svojimi 6800 stavbami. Za nas neobičajna arhitektura nas navduši, stavbe so edinstvene, vse lepo urejene in porihtane.

Neponovljivo edinstvenost Amsterdamu pričarajo kanali, ki jih je 160 primernih za plovbo, ter preko 1000 mostov. Prebivalci so svoje mesto odvzeli morju. Nasipi, ki so dali ime mestu (Amstel-Damm - se pravi nasip na reki Amstel), se še danes neprestano kontrolirajo, saj mesto leži povprečno 2,5 metra pod nivojem morja, ponekod celo 5 metrov nižje morja. Prvi prebivalci tega posušenega predela so bili ribiči, pozneje pa na 5 mio lesenih stebrih-pilotih je zraslo mesto Amsterdam.

Ob prvi vodi, ob prvem kanalu in mostu se ustavimo in se ne moremo nehati čuditi, kako je lepo. Navdušijo nas odsevi hiš v mirni vodi. Ta most, "Blauvbrug", je našemu hotelu najbližji, zato smo ga upravičeno poimenovali "naš most". Idejo za izdelavo tega mostu pa so ukradli kar v Parizu, precej je podoben mostu Aleksandra III. Tako naš most povezuje "naš", bivši židovski, predel Waterlooplein s centrom mesta.

V stavbi ob kanalu Herrengracht (eden najbolj prestižnih kanalov, kjer so najdražje hiše v mestu) opazimo veliko stavbo - sedež Booking.com. Tudi on-line podjetje nekje ima sedež :)

Ob kanalih je parkirano ogromno število koles. Na enega se poskušamo spraviti. Nekatera kolesa so res hecna in odštekana. Videli smo kolesa vsake sorte po Amsterdamu, samo dragih ne. Domačin nam je povedal, da če najdeš kolo, ki ni zaklenjeno, pomeni, da si ga lahko "izposodiš". Povprečna cena kolesa je 100 €. In po kanalih vsako leto poberejo za 1meter koles. Sicer kanali so globoki okrg 2-3 metra, 1 meter je mulj, 1 meter kolesa, ki so končali v vodi, in še lih 1 meter vode...

Na sliki spodaj se vidi most čez kanal Herrengracht. Šli smo kar en kos ob tem kanalu. Od 16. stoletja dalje so tu hiše aristokratov in mestnih veljakov. Hiše so bogato okrašene, nekatere celo znamenitih arhitektov. Povprečna hiša tukaj stane 15-20 mio €. In kljub vsemu še vedno nimaš kam parkirati avto. Videli smo zelo drage avtomobile parkirane en za drugim ob kanalu. Ko se komaj spraviš v vrsto. In moraš paziti, da ob izstopu ne padeš v vodo.

Pridemo do cvetlične tržnice Bloemenmarkt. Paviljoni tržnice se nahajajo na zasidranih ob kanalu starih vlačilcih. Nikjer ni ljubezen nizozemcev do rož ni tako očitna kot tukaj. Seveda, tukaj prodajajo tulipane. Ker je zima, rožic je zelo malo, čebulic pa je ogromno. Cene se zelo razlikujejo - od 3 do 12 čebulic za 10 €. Erik je nekaj kupil, bomo spremljali, kaj bo zraslo.

Parkirišče za kolesa kar na stari barki:

V srednjem veku, v času velikih potovanj so bili nizozemci med najboljšimi pomorščaki. Posledično, tudi med najboljšimi trgovci. Mnogo blaga in zakladov iz kolonij se je prodajalo preko Amsterdama. Med tem se je razvila prava draguljarska industrija za predelavo in obdelavo ter nadaljno prodajo dragih kamnov. Diamante še dan danes brusijo in oblikujejo v Amsterdamu. Poleg svetovno znanih znamk, je ostalo tudi še nekaj manjših delavnic (hm, delavnica po obdelavi diamantov je lahko tudi manjša...). Eno srečamo kar sredi mesta, mogoče pa je samo trgovina.

Mesto se je razvilo ravno v 16.-17. stoletju. Ogromno zanimivih elementov je iz tistega obdobja.

Nekateri detajlčki pa so novejše dobe :)

Jutranji sprehod po še prazni nakupovalni ulici Kalverstraat, eni najstarejših ulic v mestu. V popoldanskem času je to polna ljudi glavna peš arterija mesta. A zjutraj lahko vidimo še ulico, ne samo vitrine trgovin. Povsod v Amsterdamu nas preseneča, da hiše niso ravne, da se vsaka nagiba malo po svoje, večinoma nad cesto, nekatere pa kar levo-desno. Take plešoče hišice. Vsaka od hiš pa ima zgoraj velik drog oz. kavelj - za dvigovanje težkih in velikih predmetov v nadstropja. Ker, recimo, pohištvo ne spravijo v hišo po ozkem in strmem stopnišču, temveč odzunaj skozi okna.

Če pa s Kalverstaat v bližini trga Spui zavijemo v ozko uličico, se znajdemo v oazi miru in tišine v samem centru velikega mesta. Begijnhof je bivši samostan, je prelepo dvorišče z zeleno trato, ki je obkroženo s tipičnimi holandskimi hišami. Od 14.stoletja tu živijo samske ženske, ki so sprejele enak način življenja kot v samostanu, vendar nikoli niso opravile vseh obredov, da bi postale nune.

Ženske so skrbele za bolne in učili reveže, uživale so takšno spoštovanje, da celo po Alteraciji, ko je Amsterdam postal popolnoma protestantski, so jim dovolili še vedno slediti katoliškim zapovedim. Tradicija se je ohranila vse do danes, ko v tem prelepem vrtu živijo katoliške ženske za zelo majhno plačilo.

Ženske so se naselile v Begijnhofu leta 1346, vendar v sredini 15.stoletja je bil tukaj veliki požar, zato so hiše okrog trate skoraj nove - večinoma iz 17. stoletja. Ostala je samo ena lesena hiša Het Houten Huis iz leta 1470, ki je med najstarejšimi hišami v Amsterdamu.

Cerkvica v Begijnhof deluje zelo skromna, vendar je zelo bogata noter, saj so v njej razstavljeni (in skriti) vse zakladi, ki so jih zbrali za več stoletij.

Se vrnemo na Kalverstraat, ki nas kmalu prepelje na ogromni trg Dam, glavni trg mesta. To je tisti nasip (Dam), ki je dal ime mestu. V 13.stoletju je tu nastalo manjše naselje na manjšem nasipu.
Sedaj tukaj kraljuje Kraljevski dvorec, nastal je v 17. stoletju. V vodniku piše, da Kraljevski dvorec stoji na 13659 lesenih pilotih in med prebivalci mesta velja za osmi čudež sveta.
V resnici je to bivša mestna hiša, ki jo je leta 1808 Napoleon uredil v svoj dvorec. Sedaj dvorec je možno tudi obiskati, nekatere sale so med najlepšimi v Evropi. Kraljica večinoma živi v Haagu, le v času njenega obiska v Amsterdamu se zadržuje v dvorcu.

Poleg Kraljevskega dvorca je Nova cerkev (Nieuwe Kerk), ki prav tako pritegne pogled. veličastna gotska cerkev, od 16. stoletja je protestantska. Za ogled obeh znamenitosti so predvideni urniki, zato obisk moraš prav načrtovati.

Na trgu Dam je še velika in prestižna trgovina De Bjenkorf, je največja trgovska hiša v Amsterdamu, ima tudi pošteno starost - 100 let. Je nekakšen analog Gallery Lafaette v Parizu...

Na trgu Dam se vedno kaj dogaja, k Freddyju je pritekla deklica, ki je pela in plesala, zraven je tip igral na harmoniko, nekdo tretji vse skupaj snemal na kamero...

Na trgu Dam se ustavimo v kavarni. Poleg je turistični ofis, kjer ponujajo kup aktivnosti po Amsterdamu in okolici, med temi tudi brezplačen voden ogled mesta s študenti. Mi smo se odločili za vožnjo po kanalih (o, če greste v Amsterdam, vožnja z ladjico po kanalih je obvezna!). Ladjice štartajo iz pristanišča poleg glavne železniške postaje in glede na vožnjo stanejo okrog 15-17 € za 60-90 minut.

Vreme nam je bilo naklonjeno, posijalo je sonce. Skupina tajvancev se je posedla na barki za nami. Barka je sicer zaprta, a steklena okna in streha se lahko brez težav odpira in zapira, tako smo lahko fotografirali kolikor smo hoteli, kadar pa je postalo frišno, smo okna zapirali.

Kanali v Amsterdamu so nadomestili ulice, le da so napolnjeni s sladko vodo, celo ribe so. Dolžina kanalov je okrog 100 km. Skoraj polovica vseh mostov je iz 16. stoletja.

Najprej plujemo skozi pristanišče za železniško postajo. Tu vidimo modern del Amsterdama. Bela "leteča" stavba je Eye - movie muzej, vstop je prost. Poleg je Watchtower, razgledni stolp. Spodaj je napis I AMsterdam.

Hiša glasbe. Naš kapetan na barčici je bil tip s posebnim smislom za humor. V bistvu, tip je faca. Pravi - naša država je najbogatejša na svetu. Veste zakaj? Ker je on bil povabljen na otvoritev te stavbe, hiše glasbe, za gradnjo katere so porabili 57 mio €. Poleg njega na otvoritvi sta bila še dva tipa, ki sta se kupila na brezplačno vstopnico. Samo za njih tri je igral nek orkester, skladba, ki je on nikakor ne mogel poslušati do konca. Pravi - a ni to najbogatejša država, ko so za 3 državljani organizirali tako prireditev in cel orkester? Skratka, menda ta hiša glasbe ni posebno popularna in priljubljena med domačini. :)

Stavba v obliki barke je Nemo, muzejski in interaktivni center. Ki je menda zelo zanimiv, pa še na vrhu je terasa z lepim razgledom na mesto. Tokrat v Amsterdamu smo imeli toliko načrtov, da nismo obiskali niti enega muzeja (no, lažem, muzej erotike smo pogledali, in v primerjavi s tistim v Parizu, je čisto brezvezen. Škoda časa in denarja.). Če pa se kdo vrača v Amsterdam in ima dovolj časa, Nemo je nedvomno muzej za obiskati, poleg Rijksmuzeja, Van Gogha in Rembrandtove hiše.

Lepa, a popolnoma ne v slogu Amsterdama, kitajska restavracija na vodi v Oosterdoku.

Iz Oosterdoka zaplujemo v kanali v centru mesta, med hišami na vodi in hišami ob vodi. Vsaka je edinstvena. Ali se vsaj nam tako zdi. Skrajno lepo.

Plujemo že proti Oude Schans (Sch se pri nizozemcih prebere kot Sh, in ne kot Š pri nemščini, se pravi - Ode Shans) mimo nenavadno lepega stolpa Montelbaanstoren. Ta stolp je eden od simbolov mesta in stoji tukaj že dobrih 500 let. Sicer značilno špico je stolp dobil 100 let po izgradnji, ki jo je sprojektiral znan arhitekt Hendrik De Keiser. Danes je v stolpu mestna uprava vodnega zajetja, ki regulira nivo vode v kanalih.

Ob kanalu je zasidrano ogromno plavajočih hiš. Vsaka je posebna. Deluje zelo zanimivo bivati v taki hiši, v resnici, je povedal kapetan, ni tako enostavno, predvsem vzdrževanje, od kanalizacije do konstantne vlage.
Na barčici Geertje (gl. zgornjo sliko spodaj) pa celo mi smo videli, da na vrtičku gojijo marihuano. V Amsterdamu to ni nobena taka reč :)

Zanimivi sosedje - moderna stavba s trgovinami in pisarnami in mala stara že poševna hišica. V hišici je bar in smo vsak dan hodili mimo, ker je ravno na poti k hotelu.

Ob reki Amstel je posebna okrogla stavba, ki združuje mestno hišo in moderni kulturni center z glasbenim gledališčem in narodno opero in baletom. Stavba je zelo mogočna in izstopa. Neuradno jo imenujejo tudi Stopera - mešanica naziva mestne hipe Stadthuis in Opera. Hkrati je to tudi namig na zahtevo "ustavi Opero", saj gradnja Opere je razvnela veliko nezadovoljstvo meščan v 80-h letih: za gradnjo kompleksa so morali porušiti ogromno starih židovskih stavb v tem predelu. Ker naš hotel je bil tu zelo blizu, tudi v imenu hotela je bil naziv Stopera.
V galeriji mestne hiše je mogoče videti točko, ki označuje "nula višine", uradno točko začetka odštevanja nivoja višine morja, ki je veljavna v vsej Evropi kot standard za izračun višine in globine. Točko so določili v 17. stoletju in je fiksirana na takratnem srednjem nivoju višine vode v zalivu Zeidersee. Ta točka je označena na betonskem stebru, ki vkopan 20 m globoko. Poleg tega so še 3 stebri, ki kažejo trenutno višino gladine morja v Severnem morju, nivo v reki pri mestu Flissingen ter višino vode ob poplavi leta 1953, ko se je voda dvignila na 4,55m.

Na sliki spodaj je križišče kanalov Herrengracht in Reguliersgracht. S tej točki (samo z vode, s pločnika nič več) je menda možno videti vseh 14 mostov na Reguliersgracht. Ne vem, če se vidi vseh 14 mostov, je pa zelo lepo, sploh pa zvečer, ko je vse lepo osvetljeno.

Zanimivi načini za parkiranje koles. :)

Ravno v času našega obiska Amsterdama je potekal Light festival. Dokaj čudne istallacije na kanalu so bile domiselno osvetljene. Ta glava je del take kompozicije. Kljub temu, da se je to zelo reklamirano na spletu in po mestu, zadeva nas ni navdušila. Mogoče nismo videli ključnih ekspozicij.

Optična iluzija. :) Avto je parkiran na plošniku ob kanalu.

Dalje zavijemo iz kanala Herrengracht in plujemo po Kaisergracht in Princengracht. Stavbe niso več tako pompozne in načičkane, so pa še vedno v veliki večini iz 17. stoletja.

Ko plujemo po Princengracht se v daljavi vidi cerkev Westerkerk. Zgrajena je bila leta 1631 in je bila takrat največja protestantska cerkev na svetu, bila je tudi simbol mesta. Obstajajo mnenja, da ravno v tej cerkvi je pokopan Rembrandt. S 85-metrskega zvonika pa mora biti prekrasen razgled na mesto.

Na sliki spodaj je uradno najmanjša hišia v mestu. Širina hiše (tista z belim balkonom) je vsega 2 metra, noter je še manj, zaradi širine zidov. Bilo bi zanimivo jo obiskati in videti, kako tam živijo. 3 nadstropji!

Ko se vrnemo nazaj k pristanišču, ob železniški postaji opazimo ogromno parkirno hišo - za kolesa! V hiši se lahko parkira do 2500 koles. Kapetan pravi, ni tak problem parkirati kolo, kot je bolj zahtevno ga najti po prekrokani noči :)

Prišli smo do glavne železniške postaje, ki je vrata v mesto in je hkrati znamenitost. Stavbo je zgradil isti arhitekt (Petrud Keipers), ki je zgradil tudi Rijksmuzej, zato sta si stavbi podobni oz. sta v istem slogu. Stavba železniške postaje ima posebnost - dve uri - po ena nad vsakim vhodom na postajo (na sliki se vidi samo ena ura), kazalci ne kažejo enako. Marsikdo sploh ne ve, da je ena res ura, druga pa kaže smer vetra.

Amsterdam in Nizozemska nasploh ima zelo dobro razvito sistem železniških povezav (tudi avtobusnih), na blagajni na postaji vse jasno in prijazno razložijo, napišejo, natisnejo urnike. Tako smo se vsak dan odpravili še nekam iz mesta. Izleti in večerni Amsterdam pa bom opisala posebej:
- Kaj se da početi v Amsterdamu zvečer.
- Zaanse Schans: mlini in cokle
- Predbožični sejem v Haarlemu
- Edam
- Volendam
- Broek im Waterland
- Delft
- Haag in Scheveningen