December v Amsterdamu. 2.del: mesto luči in zabave

Dan v Amsterdamu je decembra zelo kratek. Svetlo je od devetih zjutraj do štirih - štirih in pol. Hitro se navadimo, da s temo življenje v Amsterdamu se ne ustavi kot pri nas. Kvečjemu postane še bolj zabavno. Night life - saj tudi zato (ali predvsem zato) na tisoče in tisoče turistov prihaja vsak dan v Amsterdam.

Se vrnemo z izleta v okolico mesta in se že odpravimo raziskovati nočno življenje.
Prvi na spisku - lahko ga poimenujemo muzej - Heineken Expirience. Heineken Expirience je prava posebnost v Amsterdamu. Tukaj, v predelu De Pijp se je začela zmagoslavna zgodba Heinekena in tukaj, v bivši pivovarni, je sedaj zanimiv in interaktiven muzej Heinekena.

Vhod v muzej je omejen na urnik, pozimi je urnik krajši - le ob vikendih je zadnji vhod ob 19.00, obisk pa traja okrog 2 uri. Med tednom pozimi je urnik še krajši. Vstopnina ni poceni - 18 € na osebo. V turist biroju in v hotelih je možno najti kuponček za par evrov popusta, tako se jih splača unovčiti. Ob vhodu dobimo poleg vstopnice še zapestnico z dvema žetonoma za brezplačno pivo na koncu obiska. Žetoni na koncu pridejo zelo prav.

Na začetku je na zanimiv način predstavljen začetek proizvodnje piva, je več tehnoloških efektov in trikov, tako to ni običajen muzej, ampak je celotno doživetje.
Muzej se nahaja v kompleksu stavb pivovarne Genaueres, ki bo naslednje leto dopolnila 150 let. Podjetni gospod Gerard Heineken je pričel tukaj z izdelavo piva, višek uspeha pa je dosegel njegov potomec Alfred 'Freddy' Heineken, ki je postal lastnik pivovarne leta 1942 in jo je spremenil v svetovno znano podjetje in znamko. Sedaj Heineken ima 110 pivovarn po svetu v več kot 50 državah.

V stavbi pivovarne so še vedno stare posode / sode, kjer se je pripravljalo pivo. Noter v sodu so tudi interaktivni ekrani, ko se vidi, kaj in kako se je dogajalo. Ob tem ponudijo tudi za pokušino nekakšen "mošt" od piva :)

 Sproti si lahko ustvarjaš svoje virtualne razglednice in si jih pošlješ na mail. Super ideja je.

Ker včasih so sode s pivom prevažali na konjskih vpregah, imajo v Heinekenu še vedno konje. Nekateri so v konjušnici v stavbi, kjer za njih lepo skrbijo, drugi so na posesti zunaj mesta, na "počitnicah".

Med obiskom bivše pivovarne si ogledamo 5D predstavo s filmčkom in raznimi efekti, možno se je poizkusiti v različnih športih, ki jih spremlja in sponzorsko podpira Heiheken. Proti koncu ogleda postopka izdelave pive sledi podrobna prezentacija in degustacija. Deklica je bila zelo prijazna in zabavna, bilo je tudi nekaj nagradnih vprašanj na teme iz muzeja, če smo bili pozorni. Ker sem znala odgovor, sem dobila še "nagradni" kozarec piva. Ha, pozabila sem napisati, da pivo sploh ne pijem. Zato so bili moji sopotniki toliko bolj veseli.

 Po degustaciji sledi najbolj zabaven del Expirience: fotografiranje pred fotorobotom, vse virtualne razglednice dobiš domov na mail. Ker smo v Amsterdamu, sledi vožnja s kolesom in zabojem pive. Hkrati pa pred teboj na ekranu se prikazuje karaoke ene prav nizozemske pesmice, besedilo je nemogoče prebrati, melodija je povsem neznana. Moraš pa peti in vrteti pedale. Smešno tako za udeležence kot za gledlce. Videoposnetek tudi dobiš  na mail.

To je naš rezultat:
 Ko se že ogrejemo, pridemo do Heineken diskoteke (glasba je odlična!!):

 Klopca rezervnih igralcev nogometa. V nogometni sali je ogromno zanimivih vsebin, od fotografiranja do igric na play station do nekih virtualnih izzivov. Heineken zelo podpira nogomet, in vse to so na zabaven način vnesli v muzej. Pomembno je to, da vse lahko počneš sam in vsega se udeležiš in nikjer nihče ti ne reče - "ne tikaj".

Nekaj sva zmagala (slikco sva prejela na mail):

Stena z dresi najbolj znanih nogometašev, ki so sodelovali s Heineken. Freddy se je zagrel za dress Figo. Kdo ti ve, zakaj :)

 Ne gre brez namiznega nogometa. Lepo je, da te nihče ne preganja, pri vsaki zadevi lahko ostaneš in se igraš, kolikor ti je volja.

 Na koncu vseh aktivnosti pa prideš v Heineken bar, kjer pridejo zelo prav vse žetone, ki so nam jih izročili na začetku ogleda. Porabili s(m)o tudi moje žetone, tudi par dodatnih, ki smo jih našli na mizah v baru. Eno rundo smo nažicali natakarja na finto, da ima Andrej rojstni dan. (Hm, tip je vprašal osebno, Andrej se je moral zlagati, da jo je pozabil v hotelu :)). V baru namreč ni mogoče kupiti pijače, dobiš le to, kar je vključeno v ceno obiska z žetoni. Predvidevam, če bi pivo prodajali, bi se na neki točki v baru zbralo preveč pijanih ljudi. Vzdušje je že pravo, da ti je veselo. Jaz sem pila svojo vodo. In šele ko smo bili že zunaj, nekdo je rekel, da se je dalo naročiti vsaj coca colo - za tiste, ki pivo ne pijemo. Na izhodu iz bara je še trgovina z ogromno artiklov s Heineken tematiko.

Obisk Heineken Expirience-a, sploh, če ste z neko družbo in razpoloženi za zabavo, je odlična ideja za večer v Amsterdamu. Na deževen ali mrzel dan pa je to najboljša izbira.
Na izhodu iz muzeja je bilo parkirano tako kolo. Hm, verjeli smo, da čaka samo nas. Prešerno razpoloženje in veselje po popitem pivu je naredilo naš večer :)

S kolesom ni šlo prav daleč, nadaljujemo peš v smeri Muzejskega trga. Redke nočne sprehajalce presenečamo z vzkliki "Amsterdam je naš".

 Pridemo do impozantne stavbe Rijksmuzeja. Samo ena od naše družbe je izpustila izlete naslednjega dne in je prišla za več ur v ta muzej. Bila je navdušena, pravi, da je to "hrana za dušo". Si pa moraš vzeti čas in v miru ogledati vsaj del muzeja. Tu je poleg drugih slik in umetnin razstavljena najboljša na svetu kolekcija slik Rembrandta, med katerimi je najbolj znana "Nočna straža".

 Skozi okno že zaprtega muzeja se vidi novoletni hologram. Zanimivo. Škoda pa je to, da vsi muzeji v Amsterdamu so odprti le v času kratke dnevne svetlobe (cca. od 09.00 do 17.00) in si prisiljen izbirati - ogledati si nekaj zunaj ali se zapreti v muzej. Že od začetka smo bili dogovorjeni, da bomo zunanji ogledi žrtvovali v prid muzejev v primeru grdega vremena. In vreme je bilo res zelo naklonjeno ves čas zunanjim ogledom, razen prvi večer.

Na muzejskem trgu zvečer obratuje lepo razsvetljeno drsališče. Mi se ustavimo poleg "vizitke" Amaterdama - napisa I AMsterdam. Na istem trgu so še Van Goghov muzej in muzej sodobne umetnosti.

Se sprehodimo dalje, do bližnjega trga Leidseplein. Tukaj se dogaja, tukaj je nočno življenje. Okrog trga je množica barov in restavracij, tudi znanih mednarodnih verig. Zavijemo v Hard Rock Cafe, na HRC imamo izjemno dober spomin iz Lizbone. A tukaj ni bilo nič posebnega, hrana je sicer dobra, kot povsod, prijeten ambient, tudi mizo smo imeli z razgledom na kanal, a vzdušje ni pravo, predvsem pa ni dogajanja, ni žura...

Po večerji se odpravimo raziskovati okolico Leidseplein-a, mimo gledališča Stadsschouwburg, mimo Casinoja in znamenite verige Coffee Shop-ov The Bulldog. Na tem trgu sta dva zelo popularna kluba z živo glasbo in odličnimi žuri Melkweg in Paradiso. Mi se pustimo prepričati  vratarju enega manjšega kluba, klub je še prazen, se dogovorimo z DJ-jem, da vrti po naših okusih, a vse skupaj nekako ne potegne in se odpravimo nazaj proti hotelu, ko je še precej zgodaj za žurerje.

Nočne ulice so prav tako očarljive in tipično "amsterdamske", kakor po dnevi.

Na sliki spodaj je točka, s katere naj bi se videlo 14 mostov na "križišču" kanalov Herrengracht in Reguliersgracht. A očitno vse mostove se vidijo le z vode. Ko smo na pločniku, smo previsoko. Je pa zelo lepo osvetljeno. Žal, za Light festival smo že prepozni in po polnoči instalacije so že brez luči.

Naslednje jutro, tako kot vsako drugo jutro v času našega obiska, je sivo, turobno in megleno. Se takoj iz hotela odpravimo do železniške postaje. Blokov in centra znanosti Nemo na nasprotni strani kanala (res, da je širok) skoraj ni videti v megli.

Presenečajo plavajoče hiše med bloki, ob eni najbolj prometnih cest v centru mesta.

Hišice na vodi tudi pred upravo vodovoda in kanalov, stolpom Montelbaanstoren.

Ena od glavnih prometnic v mestu, ki vodi do železniške postaje. Konec ulice izginja v meglici. Ura je 9 zjutraj. Vse je v Amsterdamu krasno, vendar vreme pa je res večinoma depresivno.

Vsake toliko po mestu opazimo, da smo res na Nizozemskem in da imajo krave za "svoje" - krava na terasi barke, tudi, če je barka bivalna, ter na stropu trgovine.

Bolj, ko se bližaš železniški postaji, več je sklopov parkiranih koles. Res je neverjetno, kako lahko potem kolo najdejo in ga ven povlečejo iz skupne gruče.

Nas je kolesarjenje zelo mikalo, a tokrat nismo imeli prilagojenih planov, pa tudi kljub vsemu po takem vremenu nismo navajeni kolesariti.

Freddy je fotografiral kar nekaj koles, ki si po našem zaslužijo kazen za nepravilno parkiranje. A očitno tu je pomembno le to, da kolo nekje pustiš, zakleneš in ga pozneje znaš zopet spraviti v pogon.

Pri tem kolesu pa se vidi, da je kmalu Božič :) Uporabnost v tem primeru ni pomembna ....

Ta dan namenimo izletu na sever od Amsterdama - Edam-Volendam-Broeck im Waterland. Ko se popoldan vrnemo v mesto, je že zopet tema. Na koncu kanala že prepoznamo cerkev St. Nicolas.

Ob vzporednem kanalu v samem središču predela Rdečih luči je Stara cerkev - Oudekerk. Ta je najstarejša med cerkvami v mestu - iz leta 1370. Sicer v vseh teh letih cerkev so večkrat dozidali in spremenili. Sedaj so tu pogoste razstave in koncerti. V Amsterdamu je res veliko cerkva, velike so in nekako temačne, se pozna gotika in protestantska strogost. Vsako bi lahko postavili v katero koli od pravljic Andersena ali bratov Grimm.

Oudekerk

Presenetljivo, da so rdeče vitrine takoj ob cerkvi. Takoj se začne Red Light District s svojo odprtostjo in kolonami ljudi, ki se dan in noč sprehajajo ob kanalu Oudezijds Achterburgwal in po ozkih prečnih uličicah ter pasejo oči in se čudijo liberalnosti mestne uprave. Najbrž ni malo niti privržencev stroge morale, ki stresajo z glavo in ravno tako se sprehajajo mimo vitrin z dekleti in skozi oblake dima marihuane pred coffee-shopi. Dekleta (hm, večinoma zelo lepa in postavna, vsaj v rdeči svetlobi oken) se ravnodušno posedajo pred okni, le redka katera je bolj igrivo razpoložena in povabi koga od naših fantov, da se ji pridruži. Hehe, zgleda, da so naši fantje bolj sramežljive sorte in se nihče ni odzval :). Od nekje je postalo znano, da obisk pri deklici stane okrog 50 €. Vsekakor na spletu je več opozoril, da deklet nikakor ne smeš fotografirati, da nasploh v Red Light Distriktu ni dobro povleči fotoaparat iz torbe. Fotka spodaj je nastala bolj kot ne po naključju, ko še nismo dobro dojeli, da smo že tu.

Ob kanalu je vsaka druga stavba - sexshop, sexklub in eroticshow in podobno. Nekatere vitrine te kar presenetijo.

Predel Rdečih luči je bil zgrajen na umetnih nasipih, na delu, ki so ga ljudje odvzeli morju ob pristanišču. Rdeči luči so še v 14. stoletju kazali mornarjem pot do lahkih deklet. Prebivalce mesta so to tolerirali, saj tako so bile njihove hčere rešene pred mornarji. Pristanišče je že zdavnaj precej proč od tukaj, prostitucija in rdeče luči pa so še zmeraj tu.
Spet obiščemo božično tržnico na Rembrandtplein. Tu je prijetno praznično vzdušje, glasba in dogajanje.

Navdušeni smo nad vaffli - z vročo čokolado in vročimi višnjami, ali svežimi jagodami in smetano. Kako je to božansko okusno. Ob gluehweinu se trudimo ne misliti na to, da ena porcija vafflov ima kalorij za tri polnovredne obroke. Tu na tržnici vse ima najvišjo ceno, kot kjerkoli drugje po mestu, kaj šele v okolici. Porcija vafflov - okrog 6-7 €, kozarec kuhanega vina -5 € (v pubu v Red Light Distriktu je 3 €, na božičnem sejmu v Haarlemu - samo 1,5 €).

Ker smo na trgu Rembrandta, se pomešamo med junake "Nočne straže" :) Že, če si nismo ogledali slike v muzeju, vsaj na tak način se približamo umetnosti. To je, seveda, že po več kozarčkih kuhanega vina ... In po mojem skromnem mnenju kompozicijo smo samo izboljšali . Na sliki sem kar odsekala glavo Rembrandta na postamentu, najbrž star slikar ne more več gledati pijančevanja v mnogih barih in restavracijah na trgu ter neprestane množice ljudi, ki se tu ves čas sprehaja.

Nočni Herrengracht v soju luči.

Trg Rembrandta se prelevi v trg Thorbeckeplen: trg nosi ime liberalnega politika Rudolfa Thorbeke, čigar kip gleda proč od trga Rembrandta, gleda na kanal. Vsekakor je lepši pogled :)

Na mostu ob kanalu opazimo celo vrsto fotografov s polno opremo. Kaj se dogaja? Končno, smo pravočasno in na pravem mestu za Light festival.

Sicer umetniške svetlobne kreacije so razstavljene na več točkah po celotnem centru mesta, ampak to kar vidimo tukaj, nas prav nič ne navduši. Glede na reklamo, pričakovali smo veliko več. Potrudim se najti točko, s katere je pogled na "kreacijo" kolikor toliko razumljiv. Po tihem si verjetno vsi fotografi mislimo, da doma iz novoletnih lučk naredimo nekaj podobnega, ali celo še bolje....

Če se obrnemo na drugo stran mosta, je pogled na mesto in luči, ki ga ima običajno, veliko lepši.

Mestna hiša in narodna opera in balet:

Zelo je lep zvečer glavni trg - trg Dam. Trgovski center je okrašen bolj kot vse svetlobne kreacije skupaj.

Poskušamo narediti nekaj fotografij in ujeti večerno praznično vzdušje na trgu Dam, pred Novo cerkvijo in Kraljevskim dvorcem:

de Nieuwe kerk

Trgovska hiša De Bjenkorf

pred Kraljevskim dvorcem

Zadnji večer v mestu se odločimo (po več Za in Proti), da moramo vsaj simbolno obiskati CoffeeShop in pokaditi vsaj en joint :) Že zaradi tega, da lahko rečemo, da smo bili v Amsterdamu in da smo naredili tudi to... Gremo v The Bulldog, najstarejši in najbrž najbolj znani coffeeshop, pravzaprav, zdaj je že cela veriga coffeeshop-ov. Osebje je zelo prijazno, povprašali smo za nekaj "light & funny", tako je tudi bilo. Vse skupaj zelo poceni, tudi zelo malo efekta, a lih toliko, da smo poskusili, kako je v Amsterdamu v coffeeshopu. Presenetilo, da v coffeshopu ni nobenega alkohola, niti piva. Samo brezalkoholna pijača, predvsem pa sveže stisnjen pomarančni sok. No, nas je povleklo v sosednjo prodajalno pomfrija in hotdogov :)

Če se pa kdo obotavlja, kaj izbrati v coffeeshopu, če se kdo ne spozna (ha, kdo se pa spozna? :)), je kar zunaj in pri marsikateri trgovini so take table z opisi trave, efektov in oceno učinkov. Kot da bi ocenjevali hotel - čistoča, gostoljubje, splošen vtis, tako tudi tu - vizuelni in avdio učinki, koordinacija in zbranost... Cela študija :)

V Red Light Distriktu (kamor koli smo šli v mestu, zvečer tako ali drugače pot do hotela nas je vodila skozi ulice Rdečih luči :)) smo odkrili odličen pub - Old Sailor. Je ravno ob mostu na križišču Oudezijds Achterburgwal in prečne ulice, ki gre od trga Dam do Rdečih ulic. V pubu je tako odlično žurersko vzdušje, dobra muzika, normalne cene, lušten barman, skratka, ni boljšega placa za nekaj spiti s klapo ... Pred povratkom v hotel pa nam spet ne uidejo vaffle in palačinke v slastičarni. Enostavno to moraš v Amsterdamu naročati.

Zadnje jutro pred odhodom domov je spet dež. Pozdravimo zanimiv semafor pred dvižnim mostom.

Stojimo na mostu, ko do hišice pri mostu prikolesari (dež!!) uslužbenka, napoti nas dol z mosta za zapornico. Čez minutko - most se dviga, cesta se odpre! Wow, ena zelo široka (od roba do roba kanala) barka gre skozi. Čez par minut je most nazaj dol, promet steče, kot da ni bilo nič. Dogodek za nas, tukaj pa - vse običajno.

Slovo od Amsterdama - vrata pri Wertheim parku:

Prvi post o našem obisku Amsterdama: Dan ob kanalih
Sledi še več postov o ostalih krajih, ki smo jih obiskali v času našega bivanja. Zaljubili smo se v Amsterdam, zaljubili smo se v Nizozemsko. Mesto in država je za ljudi, je "people freindly". Zadeve so narejene jasno in človeku prijazno. Gotovo imajo svoje pravila in razne frke, a nam, razen vremena, je bilo tukaj vse všeč. Presenetila nas je prijaznost ljudi - vsi, popolnoma vsi, s komer smo imeli stik, od blagajničarke na avtobusni postaji do osebja v hotelu, vsi so iskreno prijazni in pripravljeni pomagati. Vsi tudi znajo angleško.
Zelo bi si želela vrniti na Nizozemsko spomladi ali poleti in kolesariti po podeželju. Mogoče bo kdaj uspelo.
Na Youtubu pa je Freddy objavil filmček, saj je na tem potovanju vsake toliko se je spomnil in posnel na video nekaj utrinkov. Naš Amsterdam & Co,