Tako majhno občino kot je Izola sploh ni bilo težko večkrat prehoditi v času karantene in lockdowna. Da je malo bolj zanimivo, včasih sem naredila kakšno sliko. Tako je nastala cela zbirka izolskih vedut, večinoma s hribov, ki jo obkrožajo, vse v jesenskem ali zimskem času. Tukaj bom objavila nekaj teh slik. Če kdo še ne pozna vseh teh krajev, pri slikah dodajam zaporedno številko, na koncu posta pa zemljevid z označenimi lokacijami.
1. Začetna slika je nastala v centru mesta, slikano je iz Marine, takoj za makadamskim parkiriščem v centru.
2. Če skozi Marino nadaljujemo proti Belvederju in še naprej ob morju proti plaži pri Belih Skalah, ko se ozremo nazaj, se prav lepo vidi Izola, obsijana s soncem (pozimi in jeseni veliko krat je tudi megleno in čisto mogoče je, da se mesta ne bo videlo niti malo ;)).
Če je voda v morju zelo visoka, pot pod klifom je lahko pod vodo, ampak, če gre mimo prvega ovinka, kakih 50 m od plaže Belveder, za naprej ni skrbi, potem je prehodno tudi dalje.
3. Skoraj na koncu plaže Bele Skale je spomladi bila urejena zelo lepa sprehajalna pot s plaže do kampa Belveder. Še vedno je treba hoditi po stopnicah navzgor, s poti pa so čudoviti pogledi ne samo na Izolo, ampak tudi dol na plažo in proti rtu Ronek.
4. Ko pridemo h kampu Belveder, se lahko usmerimo desno proti Strunjanu. Po mojem mnenju, sprehajalna pot Belveder - Strunjan je najlepša peš pot na naši obali. Tokrat bo samo slika Mesečeva zaliva, ki je "uradno" že v Piranski občini, ampak tako paše v sprehod iz Izole :)
5. Ko se vračamo s strani Strunjana, takoj, ko pridemo na odprto, z velike zelenice nad morjem točno pred nami bo ves čas čudovit pogled na Izolo.
6. Z Belvederja dol na plažo in dalje v mesto se lahko spustimo kar po cesti. Obožujem to cesto za teči navzdol, je ravno pravi kot, da lahko hitro tečeš :). In tudi tu bo odličen razgled na Izolo. Pozimi se vidi veliko več, ker so drevesa in grmovja ob cestici gola, poleti je vse veliko bolj zaraščeno in je razgled manj odprt.
7. Izolo lahko "zapustimo" tudi po Parenzani, tudi s te čudovite poti je polno razgledov, ki pa jih poleti zastira grmovje. Najlepši pogled je od hiš pri vhodu v predor.
8. Če za tunelom ne gremo dalje po Parenzani v zaledju (Parenzana je sicer krasna pot in prav kmalu se bo pokazal Piran), ampak nadaljujemo naravnost po dolini ob potočku Roja, se lahko dvignemo po eni od poti na hrib, kjer leži naselje Mala Seva. Enkrat, ko smo na hribu, kamor koli greš po zgornjih cestah, bo neskončno razgledov, se vidi vse, Izola, Strunjan, prav kmalu tudi Lucija.
9. To številko sem izpustila na zemljevidu, zato kar preskočim :)
10. Za tunelom se lahko dvignemo tudi na hrib levo, do naselja Šared. Naselje je kar veliko, razgledov je z vsake točke. Vredno je se sprehoditi čez celo naselje, praktično po robu hriba nad Izolo. Bo pa kar nekaj vzponov in sestopov...
11. Če gremo skozi celotno naselje Šared do cerkvici Sv. Jakoba, pri cerkvici levo gre cesta nižje za Baredi. Nižje se cesta spremeni v makadamsko, a prevozno tudi za avtomobile, in gre mimo oljčnikov in trt. Zelo prijetna sprehajalna cesta nas pripelje v naselje Baredi spet do "glavne" asfaltirane ceste. Če ji sledimo naprej, bomo spet deležni razgledov na Izolo in celo naprej - do Pirana.
12. S hriba nad mestom imamo nekaj sestopov v Izolo, brez, da bi uporabili glavno cesto, na kateri je vedno veliko prometa in ta res ni primerna za pešačenje, pa niti za kolesarjenje. Z Baredov nadaljujemo v smer Gažona. Malo pred stadionom v Gažonu, tik preden pridemo v naselje, dol v Izolo se spušča delno asfaltirana, delno betonirana strma cesta. S ceste so krasni razgledi, okrog so tudi tu vinogradi in oljčniki.
13. Če pa se ne spuščamo po tej cestici, malo naprej, pri križišču pri stadionu v Gažonu, se levo odcepi makadamska pot. Makadamska pot gre ob velikem polju s pozimi golimi drevesi, zato res ne vem, kaj tam raste. Nekoliko nižje za poljem so vinogradi že na pobočjih hriba, ki se spuščajo proti Izoli. Tam so eni lepših razgledov ne samo na Izolo, temveč tudi na okolico in na vinogradi. Jeseni vse žari od rumenih in rdečih barv trt, prekrasno je. Kraj uradno se imenuje Segadiči, ampak še nisem slišala niti enega domačina, da bi to tako imenoval, zato ne vem, če kdo pozna to ime.
14. Ta makadamska cesta naprej se spremeni v asfaltirano in precej nižje pripelje k Izolski bolnici. Cesta od bolnice v mesto ima pločnik in je krasna za sprehod.
15. S te ceste obstaja odcep levo dol k akumulacijskemu jezeru. Mimo tega se da priti skozi podhod pod avtocesto na pobočja hriba, na vrhu katerega so nastali slike višje. Tu je malo težje sledljiva stezica med oljčnimi nasadi in vinogradi vodi na še eno razgledno mesto. Pogled na Izolo sicer ni tako krasen, ker ga kazijo hale industrijske cone, tudi sonce na tej točki sveti skoraj direktno v objektiv. Je pa tukaj krasen pogled na hrib, na katerem stoji bolnica... Jeseni zlatorumen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar