Izolske pešpoti: Cetore - Medljan - Korte

V času spomladanske in jesenske karantene smo vsi dodobra raziskali svoje občine, poznamo zanimive poti in lokacije lepih razgledov. Naša Izolska občina je res majhna, ampak tudi pri nas se najde prijetna pot povsem v objemu narave. Na poti, ki povezuje Korte, Medljan in Cetore, bomo pogosto sami. Pot je v glavnem lepo označena, ni pa (še) zelo znana med domačini, kaj šele pri obiskovalcih iz bolj oddaljenih krajev. 

Večji del poti pred očmi bomo imeli Padno, strnjeno istrsko naselje na griču, že v sosednji Piranski občini.

Pot deloma sovpada s potjo vodnih virov Istre, lahko se prične v Kortah (se parkira pri gostilni in krajevni skupnosti) ali pri parkirišču v Cetorah. Pot je krožna, jaz sem naredila krog 8,5 km v dveh urah, ob tem se naredi 300 višinskih metrov. Pot se lahko skrajša za 1 km ali poljubno podaljša še naprej po okoliških gričih. 

Cetore so Izoli najbližje, zato sem začela tam, tam je tudi najvišja točka poti. Vseeno je, v katero smer se gre. Jaz sem se iz Cetor odpravila v smer proti Medljanu, da se izognem vzponu na koncu poti, saj pot iz Kort proti Cetoram je povsem položna.

S ceste ob parkirišču se odpira pogled na gričevje, kjer bom hodila:

Nekaj metrov levo od parkirišča je nameščena oznaka poti, ki me z asfalta usmerja na makadamsko pot med njivami in oljčnimi nasadi. Do Medljana je 1,2 km, v isto smer bi šli tudi za Šared; če pa bi šli desno, bi do Kort prepešačili 3,8 km. 

Sončen dan celo konec novembra še pokaže žive barve in pot je zelo prijetna.

Ko pot zavije na rob oljčnika in postane bolj razgledna, na griču nad dolino vidim Padno. Kljub temu, da v Padno ne grem (lahko bi, ko bom v najnižji točki poti, nadaljevala za Padno, a to je že druga občina :)), me bo vabila več kot polovico poti.

Del poti skozi redek mlad gozdiček:

Razgled na poti je pogosto zastrt z drevesi, za slikati ni primerno, z očmi pa vidim še naprej, za drevesi in oko uživa v lepi jesenski pokrajini.

Čez manj kot kilometer poti pridem do asfaltne ceste, ki sicer pelje iz Šareda v Medljan. Za Šared bi morali desno, jaz pa grem levo po asfaltu do 500 m oddaljene turistične kmetije Medljan.

Pot po asfaltni cesti, z eni strani so vinogradi, z druge nekaj hiš. Po asfaltu se gre čisto do konca ceste! 

Cesta se ves čas po malem spušča...

Na kmetiji Medljan imajo tudi konje in ta pot, po kateri hodim, je nadvse primerna tudi za jahanje, pravzaprav znajo svetovati, kako najbolje organizirati pot. Del moje poti, ali mogoče kar cela, velja za konjeniško pot. In ja, pot je odlična tudi za kolesarjenje, mountanbike in podobno. Pozneje na pobočjih hriba sem videla tudi proge za downhill.

Malo za kmetijo, za hišami, se odpre pogled na Korte. Poznojesensko sonce je skoraj točno za naseljem, zato slike niso kaj prida, a drugih točk za fotografijo Kort skoraj da ni na tej poti. Pot leži nekoliko nižje pod naseljem, med drevesi. Nisem pa šla v naselje, nisem želela.

Pot vodi čisto do konca asfaltne ceste, cesta se zaključi pri vinogradu, levo in desno se odcepita makadamske poti. Pot levo vodi proti hiši, na dvorišču katere je glasen kuža. Je privezan, a me je "prepričal", da sem zavila desno. Desno je dovoz za vinograd in celo parkirana prikolica, med trtami je nekaj orodja. Ta razcep ni označen, prava pot je levo, mimo hiše. Desno, čez vinograd navzdol, je malo bližje, a ne vem, kako bi lastniki reagirali, da gre kdo čez vinograd. Ko sem bila jaz, na njivi ni bilo nikogar, zagrajeno ni, pot čez vinograd je kratka, pa še se ponuja lep pogled na Padno:  

Obe potki se združita spodaj pod vinogradom pri tem kupu opek, ki je očitno že dolgo tukaj, saj je že skoraj v celoti pokrit s srebotom. Pot se nadaljuje desno navzdol.

Skozi redka drevesa se pot spušča vedno nižje. Hrib, na katerem ležijo Korte, se vidi za drevesi visoko pred mano.

Padna je tukaj že precej bližje in me kar mika:

Kamnita pot v dolino:

Kamnita pot pripelje do naslednjega vinograda, tu ni več dileme glede poti. Ob robu vinograda se spustim čisto dol, dokler betonska cesta me ne pripelje do naslednje oznake poti. 

Smerokaz potrdi, da sem na pravi poti, po betonskih sledeh navzgor bi se vrnila do vinograda in naprej do Medljana. Jaz pa nadaljujem naprej v smer Kort. Do tu sem prehodila nekaj več kot 2 km. 

Ta del poti je najnižji na celotni poti. Najprej skozi polje mimo lovske opazovalnice. Za lovsko opazovalnico je nekakšen razcep, sta dve poti, šla sem naravnost po levi stezi, ki pelje h potoku Medljanščica in dalje na hrib, na katerem se nahajajo Korte. Desno se je odcepila pot naprej po dolini in ne vem, če kam pelje...    

Pogled na Padno iz doline. Konec novembra na severni strani hriba in v senčni dolini sploh ni sonca, tako celo okrog poldne je bilo tu zelo mrzlo in ob potoku celo inje. 

Potoček Medljanščica s hriba teče v dolino proti potoku Drnica in dalje k Sečoveljskim solinam. Potrebno ga je prečkati, v vodo so vrgli par kamnov in z malo spretnosti se potok prečka brez mokrih nog. Po obilnem dežju potok verjetno ima veliko več vode in takrat je najbrž bolj komplicirano. 

Za potokom je razpotje treh poti: naravnost pridemo po krajši poti do vodnega vira Frata pri Kortah. Jaz sem izbrala kak kilometer daljšo levo pot, dela samo en ovinek po pobočju hriba in ravno tako pride do Frate. Desna stezica je komaj sledljiva in ne vem, če kam pelje.

Za potokom se pot začne vzpenjati nazaj na hrib. Nekje tu sem pomislila, da ne bi želela tu kolesariti, saj je bil vzpon kar strm. Preostanek celotne poti bom hodila po pobočju hriba pod naseljem Korte. Ta stran hriba je severna, sonca tukaj skoraj ni, sončni žarki se pokažejo le na redkih mestih. Je pa zato ta pot odlična in nadvse primerna za poletne sprehode in teki, saj je zaradi dreves pot praktično ves čas senčna.

Proti koncu vzpona se pot zelo približa cesti, ki vodi v Korte s strani Šmarske ceste. Le par metrov od ceste stezica gre med drevesi navzgor v naselje. 

Če bi nadaljevala naravnost, bi prišla v vas, sem pa zavila desno, na pot spet po pobočju hriba pod vasjo po protipožarni preseki. Zdaj sem nekoliko višje nad dolino, kjer sem prečkala potok. Tu sem se že obrnila nazaj v smeri Cetor, čeprav sem prehodila komaj 3,5 km. Preostalih 5 km bom hodila po prelepi poti po pobočju hriba približno na enaki višini. 

Oznaka poti ob razpotju pri vodnem viru, pri fontani Frata - smerokaz navzdol k potoku Medljanščica. To je ta krajša različica, jaz sem naredila malo daljši ovinek.

Vodni vir Frata takoj pod Kortami:

Skozi drevesa tu pa tam se vidijo strehe hiš in zvonik cerkve v Kortah. Ker sem v gozdičku, odprtih pogledov in sonca je zelo malo.

Razcep, kjer se odcepi pot v Korte. Tu bi prišli na pot po pobočju hriba, če bi začeli v Kortah.

Na redkih krajih se pogled odpre in med drevesi vidim Korte:

Jesenski gozdiček je poln živih barv:

Na celotni poti po hribu ni težav z orientacijo, saj je pot ena sama brez razcepov. Čeprav je pot še kar dolga (skoraj je čudno, da se v naši mali občini lahko za eno uro skriješ v gozdiček), Cetore se vseeno prehitro pokažejo za drevesi.

Pred vhodom v naselje je še en vodni vir - P'rila. Včasih so ljudje zelo pazili te vodni viri, saj vodovoda na podeželju dolgo ni bilo. Zato te fontane imajo značilno zgradbo z več koriti - iz pipe teže pitna voda v korito za živali, nato v veliko korito za pranje perila. Ko so bila sušna obdobja, pipo s pitno vodo odpirali samo ob določenih urah, za delitev vode pa je skrbela vsak dan druga družina... Ne vem pa, če je voda še vedno pitna...

V Cetore s tej strani vstopim pri otroškem igrišču, tu zraven je tudi oznaka poti za Korte, če bi kdo šel najprej na to stran.

Ob vaškem domu je še vedno grozdje.

Če se gre skozi naselje samo naravnost, pridemo nazaj na parkirišče, ki je takoj za ovinkom za kapelico. Prav tako za kapelico je pipa s pitno vodo, ki nam pride še kako prav, ko poleti tam tečemo. Hvala domačinom, da zanjo skrbijo.

Tako po dveh urah je krog sklenjen. Če se zavije v Korte, ali se pot začne/konča tam, v "normalnih" časih (jaz sem hodila v času lokdowna) se da tam okrepčati v gostilni, tudi na kmečkem turizmu Medljan je gostinska ponudba. 

Pot je dobro sledljiva, edina dva momenta, kjer bi se lahko porodil dvom - je na koncu asfaltne ceste v Medljanu in spodaj v dolini pod hribom pri lovski koči in potoku. A če se ima v mislih, da moraš priti na hrib v smer Kort, je vse bolj jasno.