Maroko z avtom: Daddes - Ouarzazate

Popoldan zapuščamo sotesko Todre in s tem puščavski predeli Maroka. 

Ko se zapeljemo skozi sotesko in zavijemo na drugo stran hribov, se nenadoma pooblači, vreme nič več puščavsko… 

 V nekem kraju se ustavimo za menjalnico. Nato je zopet vožnja čez puščavo, nebo se oblači, postane skoraj temno, na enem delu celo malček dežuje... Ta dež v puščavi je res nekaj neobičajnega, ozračje postane res težko.

Naslednja soteska na poti – je soteska Dades, še ena palmeria in mesto okrog oaze.

Od tu dalje se začne dolina vrtnic. Zopet se presenečamo nad temperaturo – zunaj je zdaj vsega 15°C, dežuje. Pa sploh nismo daleč od puščave in Todre, kjer je bilo tako vroče čez dan. 

 V dolini vrtnic raste res veliko perzijskih vrtnic, odlično tu uspevajo. Na tem delu so znani po pridelavi olja iz vrtnic in različnih dišav. Ob cesti stojijo otroci in prodajajo za manj kot evro venček iz svežih in zelo dišečih vrtnic. Vzamemo ga kot dišavo za v avto, tak naraven »Arbre Magic«. Prečudovit je. In če ga povoham zdaj, po treh mesecih doma, še vedno zelo diši po vrtnicah, samo listje se je posušilo. Ja, pripeljala sva ga domov!

Danes se vozimo po poti trgovskih karavan, ki so nekoč prihajali iz puščave proti Marakešu in naprej proti obali Atlantika. V enem od mestec ob poti se ustavimo na pijačo in kratek sprehod. 

 Ob cesti - delavnica "ceglov", pomešani slama in blato se sušijo na soncu.

Tukaj takoj ob cesti so zanimive skale z berberskimi simboli. Kaj pomeni celotna konstrukcija – ne vemo, mogoče je bila nekoč opazovalnica poti. S hribčka je lep pogled na dolino... 

 Razgledi:

Tukaj se začenja tudi tako imenovana dolina kasb. 
Kasbah – je neke vrste utrdba, skoraj grad, ampak iz slame in blata, postajališče na poti karavan. 

Tu so nekoč potekali poti karavan za Timbuktu, pot tja je trajala preko 50 dni. Zdaj je meja z Alžirjem zaprta, tako tudi poti v Timbuktu so ustavljene.

 Pokukamo k nekomu na dvorišče:

Od tukaj imamo še dobrih 100 km do mesta Ouarzazate. Mesto so zgradili francozi leta 1928, da so poskušali obdržati svoj vpliv na tem delu Maroka. Do tedaj je to bila le majhna postaja na poti karavan. 

Ime mesta Ouarzazate po-berbersko pomeni »brez hrupa« oz. »brez zmešnjave«. In mi je zelo všeč berberski način napisa imena mesta:  ⵓⵓⴰⵔⵣⴰⵣⴰⵜ 
Črke pisave tifinag kot da so z drugega planeta! Berberski jezik je obvezen v maroških šolah, čeprav južni berberi ne bodo razumeli severnih. Univerzalni jezik je arabski, ki ga skoraj vsi razumejo. V mestih se učijo še vedno francosko, francoščina je tudi obvezna za boljše službe v administraciji ipd. Tukaj je res »fino«, če znaš francosko, veljaš za bolj izobraženega. 

Predel ob Ouarzazate je znan po lepo ohranjenih kasbah. 
Kasbah ima vedno 4 vogalni stolpi – za obrambo pred (nekoč) napadalnimi  plemeni, arhitektura pa je ostala enaka vse do danes.
Učimo se razlikovati ksare in kasbe.

Ksar je lahko del mestne četrti, je malo mestece znotraj obzidja. V ksaru živi več družin, obvezno imajo svojo vodo, imajo mošejo in medreso / šolo, trgovinico in agadir. Vrata kasb in ksarov nimajo ključev z zunanje strani, se odpirajo vedno s kakim triki-ključem (recimo, kak posebno oblikovan hlod ali kos lesa). 
Delavnica in trgovina s "ključavnicami " kasb in ksarov v Ait Benhaddou:

Na tej poti karavan je ostalo še več kot 100 kasb, nekatere povsem razpadajo, nekatere pa so vzdrževane in so še vedno čisto v redu. 

Obiščemo kasbah de Taourirt, to je kasbah premožne družine Glaoui, družina je bila zelo vplivna na tem območju in se je držala s francozi. 

 Sedaj kasbo se lahko obišče, vstopnina je 2 €. Notri, žal, ni nobenega pohištva ali kakega prikaza, kako so tu živeli, vidimo samo zapletene povezave med sobami, prehodi, stopnišča (v neki točki smo se ustrašili, da ne bomo našli pot ven), pritličje pa uporabljajo za razstavo lokalnih slikarjev, nekatere slike so prav lepe.

Dvorišče kasbe: 

Prehodi, okna in vrata: 

Zaradi lepe svetlobe, nizkih stroškov snemanja pa lepe pokrajine so tu, v okolici Oarzazate, posneli res veliko hollywoodskih filmov, mesto slovi kot maroški Hollywood (Asterix & Obelix, Gladiator, Mumija, Lawrence of Arabia ipd). Tako v Ouarzazate-ju so zgradili pravcati filmski studiji in eden teh je točno nasproti kasbe. Sedaj sicer je popularnost Maroka za snemanje filmov malček upadla, a kadar potrebujejo podobne pokrajine, tukaj je vse nared. Studije je možno tudi obiskati, kot kak muzej in tako si lažje predstavljati kaj in kako so tu snemali. 

 Se še malo sprehodimo po ulicah v okolici kasbe.

V eni od ulic Ouarzazateja ob vratih v hišo srečamo starejšega domačina (gotovo ga tu sreča marsikateri turist, ki ve, kje pogledati ;)), ki nam z veseljem pokaže svojo zbirko fotografij iz različnih filmov, kjer je nastopal poleg res znanih igralcev. Igral je Bin Ladena in še kup drugih vlog. Z veseljem se fotografira in razlaga v dobri angleščini, kako je bilo na snemanjih. 

 V pritlični sobici ima pravo zbirko člankov in slik iz filmov, kjer je sodeloval. Seveda, možakar ob odhodu dobi nekaj dirhamov v zahvalo in s tem si izboljša pokojnino... 

 Najbrž hoteli ali mogoče še kak filmski projekt:

Od tukaj se odpeljemo do bližnjega Ait Benhaddou—ja. Podrobno si ga bmo ogledali jutri. 

 Pokrajina:

 Ait Benhaddou, čudovito ohranjeno slikovito pristno maroško mestece:

 Danes pa imamo prav lep hotel ob glavni cesti. Pogled iz sobe: 

Najbrž prvič na tej poti imamo toplo vodo v kopalnici ;) Tuš, pranje las, nato »urgenca« - podrsan zjutraj komolec je precej krvav. Največ težav pa povzroča udarjena dlan, sploh ne morem ničesar prijeti z roko. Upam, da je samo udarec, da si nisem zlomila kake koščice. 

Nadaljevanje: Ait Benhaddou