Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

četrtek, 26. oktober 2017

Križarjenje po Dalmaciji. Brač: Bol - Milna

Prvi post - začetek v Splitu

Peti dan smo že na Braču, mesto Bol.


Ob 6h sledi zgodnje bujenje – se moramo za pol ure umakniti s pomola, da naredimo mesto za pristanek trajekta (včeraj zvečer so to naredili 2x medtem, ko smo bili v mestu).  
 Ob 7h (itak sva že budna) greva v mesto na kavo. Jutranje sveže, lepo, krasno... 
Vidova gora - najvišji vrh otoka 778 m - se lepo vidi v jutranjem soncu. Gora je oddaljena od mesta Bol približno 20 minut vožnje z avtom in ponuja čudovit panoramski pogled na Bol, plažo Zlatni Rat in bližnje otoke.  Mesto, kjer se vsi obiskovalci radi fotografirajo, ker pogled vzame dih. V mestu smo videli ponudbo številnih izletov tako na goro, kakor izleti na Vis na plažo Steniva (tisto, kjer je zaliv »ujet« med skalami), do Plave in Zelene špilje... Enodnevni izleti stanejo okrog 80 €. Že samo zaradi tega je vredno priti na Brač. Na zemljevidu okoli mesta je označenih več kampov, že delava načrte za kampiranje na Braču.


 Sledijo jutranje pozerske fotke ;)

 Tržnica je že odprta.
 Po zajtrku še vedno imamo dovolj časa za sprehod po mestu. Tokrat greva do lokalne posebnosti - »kuča v kuči«. Zanimiva je zgodba – revna družina, lastniki majhne hiše, niso želeli prodati hišo neki bogati družini. Tedaj se je bogata družina odločila graditi večjo hišo okrog njihove male hiše in odkupili so vso zemljo okrog hiše revne družine... Ko je manjkala samo streha za veliko hišo, sta oba brata bogate družine tragično umrla na morju, velika hiša je ostala nedokončana, mesto Bol pa ima tako posebnost.
 Mala hiša notri v veliki:

Vhodna vrata velike hiše so zaprta z rešetkami. Tako mala hiša se skriva noter... 
 Značilno za Dalmacijo - škrilnate strehe. Zanimivo, kako so se ljudje vedno znašli.

Promenada ob obali morja, od mesta pa menda vse do plaže Zlatni Rat, ki je oddaljena dobra 2 km. 

 Nam je bila res všeč klop z drevesčki:
Na razglednicah s fotografijo plaže Zlatni Rat  se vidi, kako se spreminja oblika plaže, glede na tokove - enkrat repek je obrnjen na levo, drugič na desno stran.
 Med sprehodom se presenečamo nad iznajdljivostjo lokalcev – bari, restavracije ustvarijo na vsakem primernem in ne kotičku. Vsak lokal zvečer je čisto poln. Mize in stoli so tako domiselno kreirani ob stenah, na zidkih, da lastnike lahko samo pohvalimo...
Kip, za katerega ne veva natančno kaj uprizarja in predvsem, zakaj sta moška naga... Če bi bila oblečena, bi že lahko bili ribiči ali mornarji... Tako pa... hm.

 Vinska zadruga, kjer sva bila včeraj na degustaciji lokalnih vin Stina. 

Ko izplujemo, plovba je kratka, samo par kilometrov je do plaže Zlatni Rat, tiste plaže z vseh Hrvaških razglednic. 

 Plažo obplujemo, je že polno ljudi. 
Veter se je polegel, ob plaži je polno bark vseh velikosti, na plaži pa je ogromno ljudi. Z morja je plaža prečudovita. Se ti kar ne zdi mogoče, da si tu, kot da bi stopil noter v razglednico. Samo da v živo je še lepše.
 Nikakor se ne morem navaditi prečudovitih barv morja...



"Jezik" plaže je dolg okrog 400 m, odvisno od tokov v morju se lahko upogne čisto do obale, tako, da v sredini se naredi majhno jezerce. 
Z barko se zasidramo malo za plažo v zalivu. S tednderjem nas pripeljejo na kopno tik za plažo. Po potki pod borovci gremo kar na »glavno« plažo Zlatni Rat. Čudovito lepo je, potka ob morju je prekrasna.

Ob potki »registrirava« kamp »Zlatni Rat«, pred njim je bolj divji del plaže, ko z malo sreče lahko najdeš med skalami čisto svoj zalivček s kristalno modro vodo. Pred kampom, pred »špico« Zlatnega Rata je del plaže z mnogimi malimi »uvalicami« v senci borovcev. Idila!
Potka je malo višje nad plažo, od tukaj je najlepši pogled:


Ob vstopu na plažo te obvestijo, da najem senčnika ali ležalnika te stane okrog 7 € na kos. Lahko pa prineseš svoje.  
Na samem »jeziku« plaže je seveda gužva, najprej sem presenečena, da tu ni droben pesek, ampak mali kamenčki, niso prav rumeni, kakor na razglednicah, temveč bolj sivi... Na infotabli piše, da so kamenčki prišli sem z Vidove gore, ki je takoj nad plažo. Seveda, ne peš. Prinesli so jih "bujice". Kdor dobro zna hrvaško, najbrž bo razumel. Jaz še vedno ugibam - a so to ptiči, ali je to veter "burjica" ali kake koze, ki so se tu pasle stoletja nazaj... 

Po par minutah tam to pozabiš in to je prelepo... Voda pa kar kliče. Na sami punti je noro močan tok, te kar odnaša, stati pri miru sploh ne moreš. Ko plavaš proti toku, dejansko stojiš na mestu. Ni čudno, da tok premika celotno plažo... Se zabavamo, se fotkamo, se kopamo in se sončimo.
 Tiziana fotoshooting. Ker se je družila z nami, je dobila kar nekaj fotk :) Sama pravi, da nikoli ne uspe narediti s telefonom lepe fotke s dopusta, ne take, da bi bila ona na sliki. 


Gremo do enega od mnogih barov na plaži. Bar zvečer se prelevi v kraj za zabave s DJ-ji, mora biti fantastično. 
Na plaži pa ne manjka vseh prednosti in hkrati minusov civilizacije in s turisti obleganega kraja. Ponujajo tudi polet s padalom, ki je privezan na gliser. Pozabila sem, kako se to imenuje. Stane 300 HRK za enega ali 500 za dva. Nekoč bom to naredila.

Čas na plaži prehitro mineva, na poti nazaj se še malček kopava v »uvalici« ob potki pod borovci... Tukaj bi morali preživeti ves dopust!! Noro si želim se vrniti v kamp ob plaži. Kamp deluje bolj špartanski, brez dodeljenih parcel, a je v senci borovcev in plaža odtehta vse.



Pogled na našo barko zasidrano pred obalo: 
  



Po kosilu že izplujemo. Se zapletemo v debato s kapetanom. Pove, da naša barka je bila nekoč vojaška - leta 2005 so jo hoteli potopiti, takrat jo je kapetan odkupil in preuredil v potniško. Delal je 1,5 leta, strokovnjaki in njegova ekipa. Pravi, da nikakor ne bi več ponovil tega projekta, preveč je naporno in zahtevno. Arhitektka za kabine in notranjost pa je slovenka, žena njegovega brata in to je bil njen prvi projekt take sorte. Lepo je naredila. In se strinja z nami – ja, manjka senca na terasi. A je potrebno vložiti kar nekaj denarja v dobro izvedbo, zato odlaša. 
Ko plujemo ob obali Brača, vidimo vinograde, ki se skoraj čisto od morja vzpenjajo v hrib. Zato so lokalna vina tako posebna - ker grozdje dobi kar nekaj morskega zraka, ionov pa tudi verjetno slane vode.
 Ali kdo vidi naselje sredi hriba?
 Čudim se, kako tam živijo in zakaj. In predvsem - kako tja pridejo. Nikjer ni videti ceste...



Današnji cilj je manjše mesto Milna, še vedno na Braču. Na poti v Milno se še enkrat ustavimo za kopanje v nekem skalnatem zalivu. Zaliv je lep, ampak v primerjavi v plažo dopoldan, zgublja... Malo piha, zato malo kdo se kopa. Jaz plavam z masko, Freddy me slika, vadim plavanje pod vodo, povlečem z dna svoj prvi tavhan kamen :)
 V Milni tankamo dobre pol ure, natočimo več kot 1500 litrov nafte... Od črpalke se midva odpraviva kar peš v center , center je oddaljen mogoče 1 km. 

Milna je malo naselje, okrog 1000 prebivalcev, raztegnjena je okrog dolgega zaliva. Marina je ogromna. Tukaj je mirno, lepo in prijetno, turistov je zelo malo. Ceno so (zato) opazno nižje od ostalih krajev.
Naša barka se zasidra v samem centru, prvi smo ob obali, upamo, da tako bo ostalo, da bomo sami, a pozneje se na nas priveže še neka barka.
 Kratek sprehod po Milni, vse skupaj je promenada ob obali, pa par ulic v ozadju... Je pa luštno in je zelo primerno za barke, ker je mesto dobro skrito v dolgem zalivu. 






 Večer koktajlov:


 Sončni zahod v Milni:

 Stavbe se obarvajo v oranžno.


Zvečer imamo kapetanovo večerjo, za zaključek pa še koncert tik pred barko... Prav lep večer.
Na sliki spodaj je tudi celotna ekipa Seagull-a.

Na promenadi ob barki je glasbeni večer, imajo zelo dobro glasbo, od Abbe do Scorpionsov... Vse je bilo čisto popolno.


Nadaljevanje: Milna (Brač) - Stomorska (Šolta)

Ni komentarjev:

Objavite komentar