Zemljevid 2018


visited 38 states (16.8%)
Create your own visited map of The World

sobota, 21. oktober 2017

Križarjenje Dalmacija. Korčula - Hvar

Začetek - v Splitu.

Ob 5h nas prebudijo motorji, barka izpluje. Ker smo sedmi v nizu bark, smo se morali premakniti, saj barke pred nami želijo izpluti čim prej, gredo za Dubrovnik, se bojijo slabega vremena, pa v Dubrovniku je zelo malo mesta v pristanišču v centru. Barke, ki ne uspejo tja med prvimi, se morajo parkirati v pristanišču ven iz centra, tam, kjer se parkirajo velike križarke. Nas Dubrovnik ne zanima, ampak, ker so vžgani motorji težko spimo. Izkoristim jutranje bujenje in grem ven pogledat sončni vzhod. 

Malo čez peto je zunaj skoraj še tema, piha... Nekdo od osebja nam skuha kavico, se odločiva vseeno počakati sončni vzhod. 



 Ta čas plujemo mimo polotoka Pelješac, mimo njegovih dveh skrajnih rtov – rta Osičac in rta Lovišče, ter svetilnika na koncu rta. Sonce vzide ravno, ko plujemo mimo špice Pelješca. 


Naredila sem ogromno fotografij današnjega sončnega vzhoda, ker je bilo res čarobno... Toliko bolj, ker sva bila čisto sama na palubi... Vsi ostali so šli nazaj spat.








Rt Pelješca, v ozadju je že Hvar. 



Greva za pol urice spat, ob 8h motorji ugasnejo, smo že ob obali Hvara. 

 Še malo zaspani:


 Kapetan in njegova nečakinja Emi. Vsi so že budni, priprave na postanek:
 Tender odpluje do obale, da nas vežejo.
Ustavili smo se v osamljenem zalivčku. V čudoviti okolici nam postrežejo zajtrk, po zajtrku imamo še čas za jutranje plavanje in namakanje. Čudovito lepo je. Dan se ne bi mogel začeti lepše... Če izvzamemo presenečenje ob bujenju ob 5h. 
 Jutranje fotkanje... Za malo, da ni "v pižamah". ;)





 Relaks po zajtrku:

Kapetan nam predstavi načrt za danes – mesto Hvar, ki je menda vedno polno ljudi (sploh mi ne paše, da je taka gužva! Na Visu je bilo lepše, ko je bilo manj folka) in je polno bark. Pravi, da nekoč so bili parkirani 17 bark ena ob drugi v “sendvič”... To pa je preveč... 
 Plujemo ob južni obali Hvara. Vinogradi so na pobočjih hriba, ponekod precej strmo, spuščajo se pa prav do morja. 

Med plovbo poskušam brati knjigo. Komaj sem prebrala to knjigo v enem tednu, pa jaz običajno zelo hitro berem. Sploh ni časa!


Po daljši in res prelepi plovbi ob obali Hvara se ustavimo v zalivu pred naseljem Zavala za kopanje. Barva vode je fenomenalna. Kar škoda je, da ne bi šli v tako vodo se kopati... 




Nato spet plujemo, ugibamo, če je pobočje hriba požgano. Letos so bili zelo veliki požari v Dalmaciji.



Po kosilu, tik pred mestom Hvar, se ustavimo na plaži na otočku Jerolim. Otok je zadnji v vrsti Paklinskih otokov. (“peklenskih”?) Na otočku nihče ne živi, je velik mogoče 600 m v obliki podkve. Plaža pa je precej obiskana, verjetno iz sosednjega Hvara, na otočku je tudi bar, vse je v slogu “Robinson Crusoe”. Zelo zelo luštno. Z naše barke nas do plaže zapeljejo kar s tenderjem. Midva se nisva spomnila vzeti kaj denarja, zato kavico po kosilu nama je častila Tiziana... 



 Mesto Hvar je takoj za otočkom. Ko izplujemo iz zavetrja zaliva, tako piha, da v mesto sploh ne gremo, temveč nadaljujemo plovbo do drugi strani otoka. Najbrž naš kapetan si je že prej premislil. Tako mesto Hvar si ogledamo samo z morja...



Plujemo vse okrog Hvara in ves čas zelo piha... Sicer statistično je Hvar najbolj sočen jadranski otok.

Ko zavijemo v dolg zaliv proti Staremu Gradu na Hvaru jasno vidimo požgani hribi, ponekod se še kadi, v daljavi so kanaderji, ki so še vedno nekje gasijo ogenj...  


Pridemo v mesto Stari Grad na Hvaru. Počasi vplujemo skoraj do samega centra mesta. 





Vendar v centru ne uspemo se privezati, je že vse zasedeno, se moramo vrniti malo nazaj, ven iz mesta, do trajektnega pristanišča.
Danes zvečer imamo na barki barbeque večerjo. Naš kuhar se izkaže. Po večerji pa se skupaj z italijani odpravimo v mesto. Vzamemo taksi, za 4 km vožnje računajo 80-100 kun. Če bi šli peš – ob morju je to 2 km. Je že tema, zato pešačenje vsekakor odpade. 
Ko pridemo ven z barke, za sosednjo barko opazim čudne barve neba, wow - kaj je to? - tečem na pomol. To je takšne barve nebo, takšen je danes sončni zahod! Povsem nore barve, kar vjolično. Ne vem, če sem kdaj videla kaj takega, najbrž ne!! Naredim nekaj slik, barve na slikah so prav enake tistim kot so bile v naravi, to ni nič "sfalšonirano" za Instagram! ;) kar ne morem verjeti in se sekiram, da pravzaprav v živo je vse veliko lepše in bolj spektakularno...



 V mestu smo pozno, je že tema, ampak vidimo, da je mesto prav simpatično. 

Stari Grad je zaščiten kot UNESCO-va svetovna dediščina in velja za najstarejše mesto na Hrvaškem, je Aristotelov vrstnik. 
Istega leta, 384. pred Kristusom, ko se je v Trakiji rodil ta znameniti grški filozof, so Grki s otoka Parosa v Egejskem morju ustanovili mesto na otoku Hvar, in ga poimenovali Faros.  Stari Grad je zgrajen na mestu kjer globoki morski zaliv prehaja v plodno otoško polje, arkadijsko dolino, ki je že v antičnih časih bila prekrita z vinogradi in z nasadi oljk. 
 Današnji večer preživimo skupaj s Tiziano in Markom, večkrat srečujemo avstralce z barke... Mesto pa je prav živahno in lih prav polno... Se sprehodimo po mestu, nekaj spijemo, poslušamo dalmatinske klape. Zelo lep večer.
 Restavracija v eni od ulic:
 Trg:

Čakamo koktajle ob obali: 



 Ribiško mesto:

 Visoke kamnite ograje ulic mesta skrivajo romantična dvorišča in nekaj cvetočih vrtov. Ponekod so še vedno ohranjeni ostanki rimskih mozaik. 
 Na enem od trgov nastop klap, čudovito je, kadar to lahko spremljaš v njihovem okolju...




Vera in Alan sta šla s taksijem v mesto Hvar, želela sta bolj "mondeno" mesto. Po morju od Hvara do Starega Grada smo pluli kar precej časa, po kopnem pa je le nekaj minut, vsega je 10 km. Bila je gužva, a bila sta zadovoljna. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar