Z avtodomom na Hrvaško in po Črni Gori. Dan 4: Dubrovnik - Perast

Nadaljevanje potovalnega dnevnika na poti z avtodomom po Hrvaški in Črni Gori.
Začetek: Dan 1: Slovenija - Primošten

 Presenetljivo zgodaj se zbujamo na dopustu. Ob 08.30 se že odpravimo iz kampa Solitudo v Dubrovniku. Zunaj je čudovit sončen sončen dan, že zjutraj je 18 °C. Kratek foto-postanek na razgledni ploščadi nad Dubrovnikom.

Čez 45 minut in 40 km smo že na meji s Črno Goro. Bili smo 5. avto v vrsti, zraven pa je precej avtobusov. Črnogorska stran meje je kak kilometer nižje za hrvaško. Za prestop meje tako skupno rabimo okrog pol ure. Nihče nič ne komplicira.

Kmalu za mejo pot pride do Hercog Novija, prvega črnogorskega mesta na tej strani. Tu se začne tudi Boko Kotorski zaliv. 
Do naselja Kamenari, kjer se da pluti s trajektom na drugo stran zaliva, je cesta precej slaba in ves čas se vije skozi naselja. Cesta je popokana, pokrpana, pa je to glavna cesta iz Hrvaške v center države. Ha, to še nismo videli ceste iz Črne Gore v smer Albanije. Naselja si sledijo eno za drugim, kakor da je predmestje kakega večega mesta. Nič ni zaprav urejeno, vse je malo »po-kavbojsko«, malo je divje, nekatere hiše so lepe, ampak okolica pa ni zrihtana, poleg lepe hiše je lahko kup gradbinskih odpadkov, okolica je precej zanemarjena. Ob cesti je ena za drugo reklamne table vsake sorte, vsaka hiša postavi ob cesto tablo z reklamo za svoj »mali biznis«. Nič ni pregledno, o kaki lepoti ali designu sploh ne govorimo. Takoj dobimo vtis – tako je bilo pri nas (še to, ne povsod) kakih 25 let nazaj, kadar vsak, ki se mu je dalo, odprl svojo firmo in jo vozil kakor je ratalo... 
Sicer nikakor "ne morem" slikati grde okolice, slikam čudovito naravo....

Ko se zapeljemo mimo Kamenari in zavijemo mimo ožine do srca Bokokotorskega zaliva, pa v ospredje stopi čudovita dih jemajoča narava. Ne morem nehati fotografirati iz okna avta. Se veselim, da v kombiju sem visoko in vidim več. Vsake toliko se ustavimo in občudujemo panoramo. Prelepo, pravi dragulj!

Odsevi kot v ogledalu. Vsaka slika je enaka prejšnji in vsaka je drugačna. Naredim 100500 enakih slik...

  

 Eno od bolj zanimiv naselij z lepo plažo - Risan. 

 Na drugi strani obale se vidi, kako so apartmaji dobesedno vzidani v hrib. Kajti sicer stene precej visokih hribov spuščajo direktno v vodo.

Ob obali zaliva je več naselij. Se ustavimo v Perastu, točno nasproti dveh otočkov. Parkirišče je na začetku in na koncu mesta. Za kombi nama zaračunajo 5 €/uro. Precej, a je mestece absolutno čudovito in je vredno obiska. Takoj na poti s parkirišča proti centru (center – je cesta ob obali zaliva) nas ustavi možakar, če želimo s čolnom na otoček. 

 Za 5 € na osebo naju takoj odpelje na otok Gospe od Škarpelja. Se dogovorimo, da naju pride iskat čez 30-40 minut. Ponudnikov izletov na otok je več, nekateri so skupinski. Plovba traja kakih 10 minut. Možakar nama pove, da drugi otoček, tisti s samostanom, je zaprt za obiske. 

Otok, tisti s cerkvijo Gospe od Škarpelja,pa je odprt. Na otočku (dolg je mogoče 30 m, širok kakih 10 m) je cerkev, muzej, trgovinica. Zelo je luštno. Tudi tukaj je ogromno turistov (kitajci, američani...), pozneje smo ugotovili, da je v Kotorju križarka. Ni tista od včeraj v Dubrovniku, celo je manjša, a v ČG so tudi mesta manjša... 

 Pogled na obalo in Perast že z otočka Gospe od Škarpelja. 

Na otočku skoraj nimaš kaj početi, vse skupaj ogledaš v pol ure. Se pa strinjam, da pa moraš priti sem in si ga sam ogledati. Je pač del doživetja v Kotorskem zalivu.  

Miza... Gotovo je kakih 500 let stara.  

Pogled na obalo in bližajoče se oblake.  

Ob povratku s čolnom obplujemo najprej "naš" otoček Gospe od Škarpelja, nato še otok s samostanom. 

 Samostan je z vseh strani zaprt z visokim zidom. So tako blizu vsega in so čisto izolirani. 

 Po obisku otočka se vrnemo v Perast. 

Očarljivo mestece takoj pod goro Svetega Ivana, 3-4 cerkvi, hiše iz belega kamna, ki se vzpenjajo od obale gor v hrib, promenada kar po cesti ob obali, več restavracij, nekaj trgovinic. Luštno je, za 1-2 urici obiska plus 1 uro za na otok. To je Perast. 

Perast je znan po temu, da se tukaj nahaja znana pomorska šola, kjer so se učili celo sinove ruskih plemičev, ki jih je napotil sem Petr I. Tukaj so še vedno ostali dvorci premožnih benečanskih družin iz 17.-18. stoletja. Izstopa cerkev Svetega Nikole na glavnem mestnem trgu. 

 Tukaj ugotovimo, da črnogorci niso komplicirali s svojo valuto in uradno uvedli Evro kot domačo valuto. EU se ukvarja s predpisi, pogoji ipd., tu pa so kar uvedli in to velja. Turistu je ful udobno. Cene pa so ugodne. Razen parkirišča v Peastu :). Obiščemo lokalni market, nato še kavarno ob vodi. 

Perast, podobno kot Risan ali Morinj, čisto očarljivo naselje in postanek v enem od teh je res obvezen za obisk tega dela Črne Gore. Vse je prijetno in ležerno.
Ob obali zaliva je ogromno krajev, kjer se lahko ustaviš z avtom tik ob vodi – za počitek, piknik, za loviti ribe ali kar koli. Tako narediva tudi midva – si privoščiva lahko kosilo tik ob obali.

Po kosilu sva že v Kotorju. A za Kotor pripravim post posebej, sicer bo preveč slik v enem članku :)  http://potovanja-tamara.blogspot.si/2016/07/z-avtodomom-na-hrvasko-in-po-crni-gori_14.html