Nisem nikoli bila na Golteh na smučanju, niti v poletnem času peš. 18.junija se je na Golteh odvijala prireditev ob dnevu planinskih doživetij. Vreme je bilo lepo, dan je bil čisto pravi za obisk hribov.
Vožnja z obale do Žekovca, kjer je spodnja postaja gondole, traja skoraj 3 uri. Čeprav smo imeli že plačane karte za gondolo, se odločimo, da gremo gor do koče kar peš. Namreč vrsta za gondolo je bila takšna, da je bilo škoda časa. Pa tudi smo prišli hodit, ne pa se voziti.
Pot do Mozirske koče na Golteh od spodnje postaje gre v številnih ovinkih, ponekod kar po makadamski cesti, ponekod po strmih stezicah. Cesto večkrat prečkamo. Skoraj ves čas hodimo v senci gozda.
Na poti srečujemo kar precej planincev, bližje koči tudi veliko otrok (več je pristopov tudi z avtomobili, lahko pa se z avtom pripelješ kar do hotela Golte).
Od spodnje postaje žičnice in do Mozirske koče imamo kar 856 metrov višinske razlike. V koči je gužva, je pa koča precej velika.
Odpravimo se do prireditvenega placa na planini, pod cerkvijo. Tukaj je res ogromno ljudi. Zato gremo še dalje okrog Smrekovca, 1556 m visoke gore nad planino, ravno med kočo in hotelom. Pot po Golteh vodi vse okrog tega hriba. Čim se odmaknemo malo proč od prireditvenega prostora, je ljudi takoj veliko veliko manj, v ospredje stopi narava.
Na pašnikih srečamo kravce, bik pa ne daje vtisa, da bi se družil, zato pospešimo korak. Zadaj pri mamicah so tudi še zelo mladi telički, eden komaj stoji.
Ob Starih Stanih se odpre pogled na Kamniško Savinske Alpe. Jih pa objema temen oblak in se sprašujemo, če ne gre na našo stran.
Tu v bližini so postaje smučarske vlečnice. Poskušam si predstavljati, kako so speljane smučarske proge. Že večkrat sem slišala, da je tu lepo smučat.
Ob kočah otroci prodajajo zelišča.
Mimo Brezna (malo večja vrtina) vrnemo se nazaj na prireditveni prostor, da uspemo na proslavo. Tudi lih prav je ura za kosilo. Nisem ljubitelj proslav in prireditev, zato me ni volja to niti fotografirati. Za tiste, ki imajo to radi, pa je bilo prav lepo.
Planina na Golteh je nekakšno izhodišče za več hribov in za več poti tukaj okoli. Na eni strani je Medvedjak, na drugi Ojstri vrh, vsi so preko 1500 m visoki. Po kosilu se odpravim po poti na Boskovec - še en hrib (visok je 1588 mnv), ki obkroža planino na Golteh. Od koče do vrha hriba je približno 1 uro hoje.
Pot gre skozi gozd, ki se na enem-dveh mestih odpre in se vidi dolina.
Pri teh smerokazih je pa res vredno zaviti z glavne poti do razgledne točke.
Čudovit pogled v dolino. Sem si kar privoščila tukaj fotografsko pavzo in trenutek za občudovanje pogledov.
Če se dovolj približaš robu hriba, opaziš, da spodaj plapola slovenska zastava.
Ko se vrnem nazaj na planoto, časa imam lih še toliko, da si na hitro pogledam Alpski vrt. Mislila sem, da je to kaka manjša zbirka rastlin. V resnici je kar velik del hriba, razgiban in lepo poraščen. Tukaj so različne poti, rastline so označene, več je zanimiv informacijskih tabel. Zanimivo je in škoda mi je, da nisem vedela in da si nisem vzela nekaj več časa, tudi 1-2 uri.
En del poti po Alpskem vrtu je celo varovan z žico, potka gre po robu hriba nad dolino.
Skoraj na vrhu pa je zelo lep smerokaz za okoliške hribe in naselja.
Pastirska koča:
Ko se bliža ura odhoda, se cincamo, če bi šli dol do Žekovca peš ali z gondolo. Navzdol bo precej strmo, se odločimo, da gremo kar z gondolo, da izkoristimo karto in šparamo kolena. Dokler se počasi pricijazimo do postaje gondole, ugotovimo, da bi bilo morda hitreje, če bi šli peš. Gužva je, nobenega reda, nobene vrste, odvisno kakor se prerineš. Kaj šele, da bi organizatorji opozarjali na pričakovano čakalno dobo. Pomislimo - saj to bo šlo hitro. Kje pa. ENO (!!) uro čakamo, da gremo z gondolo dol. Stokrat nam je bilo žal, da nismo šli dol peš, a dokler je postalo jasno, da se toliko čaka, smo bili že prepozni za peš dol. Spodaj nas je čakal avtobus.
Izhodišče: Žekovec (500 mnv)
Cilj: Mozirska koča na Golteh (1356 mnv)
Višinska razlika: 856 m
Čas hoje: 2h
Prehojena pot (vključno z izleti na planini): cca. 15 km, 1315 metrov višinske razlike
Povratna karta za gondolo: 10 €
Vožnja z obale do Žekovca, kjer je spodnja postaja gondole, traja skoraj 3 uri. Čeprav smo imeli že plačane karte za gondolo, se odločimo, da gremo gor do koče kar peš. Namreč vrsta za gondolo je bila takšna, da je bilo škoda časa. Pa tudi smo prišli hodit, ne pa se voziti.
Ob kočah otroci prodajajo zelišča.
Deževati je začelo ravno, ko smo prišli do avtobusa.
Lepa planina, pogrešala sem kak zemljevid s prikazanimi potmi in povprečno uro hoje. A je precej jasno označeno na sami planini, zato imaš veliko možnosti.
Nauk pa je: če greš hodit v hribi, ni treba načrtovati vožnje z gondolo/sedežnico. Računati moraš samo nase in svoje noge :)
Cilj: Mozirska koča na Golteh (1356 mnv)
Višinska razlika: 856 m
Čas hoje: 2h
Prehojena pot (vključno z izleti na planini): cca. 15 km, 1315 metrov višinske razlike
Povratna karta za gondolo: 10 €
Ni komentarjev:
Objavite komentar