Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

nedelja, 29. september 2013

Kampiranje na Hrvaškem 2013

Poletje je mimo in lahko potegnem črto tudi pri letošnjih kampiranjih.

Ne glede na to, da poleti si vedno težko vzamem kaj več dopusta ali prostih dni, tudi letos sva uspela se organizirati in se odpraviti na krajša kampiranja kar 4 krat. Na krajša kampiranja greva v Istro, saj najbolj oddaljen kamp je le uro proč od doma, tako ne zgubljava časa za pot. Letos sva se nekako odločila za Valalto, kjer sva bila kar 3x (1x junija ter 2x avgusta), julija pa sva obiskala Solaris pri Poreču. Računala sva, da bi šla še kampirati v prvi polovici septembra, vendar ravno takrat, ko sem bila lahko prosta, je deževalo, zato septembrsko kampiranje letos sva izpustila.
V Solarisu sva bila prvič ( leži nekaj kilometrov pred Porečem). Zelo velik in lepo urejen kamp, razpotegnil se je vzdolž dolge 2,5 km obale, tako kjer koli si, si blizu plaže. Zaljubila sva se v parcelo skoraj na koncu kampa, ki je med drevesi na mini rtiču.
V Solarisu je možno rezervirati številko parcele. Kot Valamar gost ob drugem kampiranju v katerem koli Valamar kampu v sezoni ti že dajo popust, popust dobiš tudi, če si član AMZS.

Plaže so večinoma skalnate, nekaj pa je urejenih prodnatih, zelo lepih. Za 2 ležalnika + senčnik na plaži ti zaračunajo 60 kun. Ampak velike in z veliko sence parcele zelo odtehtajo take sitnice. Imajo tudi apartmaji in mobilne hišice. WiFi je gratis, vendar dostop je dokaj kompliciran (geslo, moraš se registrirati.... no, je le gratis)
plaža v Solarisu

Letos pa sva se odločila večinoma za Valalto (5 km do Rovinja). Tam se dobro počutimo, pa celo imamo nekaj znancev, ki tja hodijo, tako je bolj zabavno.
 Če povzamem na kratko dejstva o Valalti (ki so pomembna za nas):
- parcele se ne rezervirajo, se pa lahko po mili volji seliš, če najdeš kaj boljšega (kar sva tudi počela avgusta, ko sva komaj našla prazno parcelo relativno blizu morja);
- v centru ob morju parcele so precej majhne, a pogled je zato božanski;
- priključki za elektriko / vodo na parcelah niso prav blizu, moraš imeti malo sreče. Vode v centru sploh ni na parcelah;
- topla voda ni več na žeton (juhu!);
- WiFi plačljiv (2 uri = 4 €);
- senčniki / ležalniki na plaži so gratis, zasesti jih moraš pa le zgodaj, kajti, če je kamp zelo zaseden, prost ležalnik se težko dobi po 10.-11. uri.

Ker na kampiranju samo lenariva, bom opisala naš "tipičen" dan. Saj so si na las podobni in je za nas tako najbolje, na kampiranje greva se samo spočiti in malček izklopiti divji ritem vsakdana. Dopust, kratek ali dolg, je čisto druga dimenzija v življenju in vsak si jo kroji po svojih željah, mogoče takih, ki jih ob službi in obveznostih ne uspemo uresničiti in komaj čakamo dan in uro, ko si rečemo - "sem na dopustu"!!
 Ko se pripeljeva do kampa, se zapeljeva z avtom kar se da blizu morja in se počasi peljeva med parcelami, da si najdemo svoje mesto pod socem (vendar v senci!) za naslednjih nekaj dni. Valalta in Solaris sta tako velika kampa, da je lažje, če se presedeš na kolo in se zapelješ po malih potkah, ki jih z avtom ne vidiš.
 Ko najdeva pravo parcelo, začneva prazniti stvari iz avta, najprej elektrika, da priklopimo hladilnik, nato stoli in miza, pol pa postavimo šotor. Po več poskusih s šotori, sva si par let nazaj kupila odličen Outwell Nevada M - je precej velik za dve osebi (oni ga prodajajo kot šotor za 5 oseb, se lahko razdeli na 2 spalnici + velika dneva), a zato sva zelo komot in tudi slabo vreme nam ne more nič, saj se šotor zapre z vseh strani, tudi spodaj - dno je pripeto k stenam.
plaža v Valalti
Zjutraj se običajno zbujava okrog 8.-9. ure, Freddy je neverjetno priden in gre po sveže žemljice in dokler se jaz zbudim in uredim, je zajtrk skoraj pripravljen. hecno, ker doma zajtrkov sploh ne jemo, na dopustu pa ja, z veseljem.  
Valalta
 Po zajtrku se odpravimo na plažo, malo plavamo, več pa uživamo sončen poletni dan, preberem kako knjigo, rešimo kako križanko. Vmes obvezo gremo na kavico, ko se naveličamo plaže, gremo na kosilo. Kosilo je običajno lahko, lih toliko, da lažje zdržimo do večerje.

Valalta
 Po kosilu ali se vrnemo nazaj na plažo, ali ostanemo kar na parceli (saj morje je v najslabšem primeru nekaj deset metrov proč). Na kampiranju naredimo zelo malo slik, nič se ne dogaja posebnega, le obvezno poslikamo našo parcelo. :) Odsev v očalih pa me je prisilil, da sem poprijela za fotoaparat. Slikano pa je z naše parcele, kjer sva bila konec avgusta, bila je čisto ob morju, ves čas sva bila srečna zaradi razgleda.

Pogled z razgledne ploščadi na Valalto.
 Če je vreme grdo, greva na sprehod in opazujemo naravo, nad morjem se vidi prav daleč, kako se kopičijo oblaki in prihaja dež. Čakava ga do zadnjega trenutka, nato pa se skrijeva v šotor, kjer si pripravimo čaj ali kavico in spremljava kako dežuje. Ob tem se veseliva, kako super šotor imava, saj so še živi spomini na naš prvi šotor, ko nam je tekla deževnica v potokih skozi "dnevno sobo" - nisva imela tal :)

 Valalta je tako velika, da skoraj vsak večer, ko pade sonce, se odpravimo s kolesi okrog kampa. Pogled na marino, ki je še vedno del kampa.
Konec avgusta vreme je bilo že zelo malo naklonjeno plaži, zato en dan sva se odpravila s kolesom na malo daljšo pot - od kampa skoraj do Rovinja in ob obali skozi hribe zopet do kampa. Kolesarska pot je označena. Spodaj je pogled na kamp z nasprotne strani zaliva pri solinah.
Rdeča istrska zemlja. In ogromne luže po dežju.
 Zvečer si običajno pripravimo kaj na žaru, z obvezno steklenico vina ali penine. In skoraj ni večera, da se ne bi odpravili opazovati zahod sonca. Včasih kar s kozarčkom vina :)
Poletni zahodi sonca od Jadranu so prav spektakularni, imava ogromno slik sončnih zahodov in vsak je prekrasen in je drugačen.
 Jaz, v pozi sidra. Po mojem je uspelo :) Krivo je vino :)



 Ko sva bila v Valalti okrog 10. avgusta, je bilo v kampu ogromno italijanov, med njimi tudi nekaj naših znancev. Bilo je lepo imeti družbo za klepet, pijačo, šli smo na večerjo ven (če sva sama gremo mogoče enkrat ali tudi noben krat, če se nama ne ljubi), celo okusili nočno življenje, kar je za nas neobičajno. Bilo je zabavno. V kampu je res drugačno vzdušje avgusta, ko so tu pretežno italijani. Z vsemi plusi in minusi :)
Poletja je komaj konec, a mi že nestrpno čakamo naslednje, ko bomo lahko zopet postavili naš šotor in lenarili na plaži, prebrali kako knjigo, kaj dobrega pojedli in spili kozarček vina.

2 komentarja:

  1. Čudovite fotke, sploh tista z oblaki (nad tisto s sidrom) je odlična!

    OdgovoriIzbriši
  2. hvala... Ko sonce zahaja v mirje (kar je na Jadranu kar običajno), slabih fotk sploh ne rata!! ;)

    OdgovoriIzbriši