Oktoberfest v 24 urah

Nekje okrog 15. septembra, kadar poletje je že nepovratno končano, božični prazniki, in z njimi potovanja blizu in daleč (če se posreči) v zamejstvo, so še brezupno daleč, me je poklicala Vika in je zmedla z vprašanjem: "A bi rada šla na Oktoberfest?" Nepričakovana sekundna pavza, nato: "Seveda, bi šla!" In takoj za tem razočaranje: "Ampak jaz ne pijem pivo!" O, ravno tako osebo rabimo, nekdo nas mora pripeljati domov, nekdo mora biti trezen. To pa ne, tako hitro se ne predam: "Zato pa pijem vse drugo!! In jem klobase!" Nato še pazljivo vprašanje: "To je mišljeno oktobra?" Imam službo, nimam dopusta....  OK, zamisel je enkratna - vsega en dan v Münhnu, se napiti piva, najesti klobas, še isti večer nazaj. Super, to pa bi šlo! V Münhnu smo bili dve leti nazaj na predbožični tržnici in mesto nam je bilo zelo všeč. Kaj čemo narediti, če najbolj hud oktobrski praznik se odvija ravno v Münhnu? Edino pravilno je, da se tja odpravimo in to lepo proslavimo!!

Naš Műnhen 2011 Advent na Bavarskem: Gluhwein & Klobase

Se nas zbere klapa 7 ljudi, štartamo ob 07h zjutraj z Obale. Ob 13h smo pri Olympiaparku v Münhnu. Ves čas smo računali, da bi bili že prej na cilju, vendar ni ratalo - avstrijci na veliko popravljajo avtoceste in s tem potovalna hitrost je precej znižana (kadarkoli potujem skozi Avstrijo, vedno nekaj je narobe z avtocestami, ves čas nekaj na njih popravljajo, mogoče bi morali ukiniti vinjete...)

Da ne iščemo prostega parkirišča v centru mesta, se parkiramo pod Olimpijskim stolpom, takoj ob stavbi BMW. BMW stavba te vedno preseneti, kako so uspeli v stavbi pokazati, da nekoč so se ukvarjali tudi z letalstvom, ne samo z avtomobili.

Z metrojem se odpravimo v center. Na Marienplatz enostavno moraš priti ob vsakem obisku Bavarske prestolnice.

Ob tako lepem sončnem dnevu (vseeno je mrzlo!) je trg poln ljudi. In je veliko bolj "vesel" in zračen kot decembra, ko smo bili tukaj in je bilo turobno in deževno.

Čas za obvezne fotografije in se že odpravimo po Kaufingerstrasse, v mislih je že kosilo. Andrej pravi, da ve, kje je dobra restavracija. V eni od uličic zagledamo Frauenkirche - cerkev Sv. Matere Božje, najvišja cerkev mesta in hkrati simbol mesta. Zavijemo noter, samo pogledati. Eden od stolpov se še prenavlja, sicer pa se da priti z dvigalom do vrha stolpa. Višina stolpov je 99 m; v mestu pa so prepovedali graditi objekte, ki bi bili višji od 100 m. Odlok so sprejeli leta 2004, tako Olimpijski stolp je že zgrajen :) in je visok 190m (oz. kaj več, ker je še antena).

V sami cerkvi se ne zadržimo dolgo, nekako se počutimo preveč turisti, ki so se prišli zabavati. Čeprav obiskovalcev je ogromno in od teh je prav malo vernikov.

Zato pa v uličici ob cerkvi naletimo na dve restavraciji, ki sta nam všeč po videzu. Ena restavracija je lepša in ima prazno teraso, v sosednji pa je terasa povsem polna. Ha, brez dvoma, zavijemo v tisto s polno teraso, ljudje že vedno, kje se dobro je... Nezmotljiv način!

Bavarsko kosilo - klobase, zelje, krompirjeva solata, krača in predvsem, preste in pivo!

Meni je bilo zelo težko, ker piva ne pijem, vse ostalo pa je bilo odlično! Za 20 € na glavo se najemo tako, da prestavimo čas za sladico.

Z novimi močmi se odpravimo skozi mesto, smer - Theresienwiese, polje, kjer se odvija bistvo Oktoberfesta. Vsega skupaj poti je mogoče 2 km in če se ne bi nikjer ustavljali, bi prišli tja verjetno v 10-15 minutah. Seveda, ne bi bilo zanimivo!

Zato napredujemo počasi, z glavo navzgor, se fotografiramo na glavni peš ulici mesta. Koliko ljudi! Pa je običajna sreda, 2. oktober! (Takrat še nismo vedeli, da je 3. oktobra tukaj neki praznik, kar se nam je maščevalo na polju Oktoberfesta z dodatno gnečo).

Vika in Irena se odločijo, da bodo vrgli kovanec v fontano, da imajo razlog se vrniti nazaj v mesto (hehe, pobrati kovanček z obrestmi? :)) To je dobre razlog za fotosesion!

Na vsakem koraku stojnice z artikli, brez katerih ne smeš na Oktoberfest - od nogavic in majic do odštekanih kap!

Takšni bi bili odlični v vsaki pivnici!

Se ustavimo pred eno najbolj popularnih pivnic v mestu (Hofbräuhaus smo obiskali že ob prejšnjem obisku), se fotografiramo, da vemo, kam se bomo vrnili zvečer :)

Štiri deklici igrajo kar na ulici teme iz James Bond-a, ugibamo iz katerega, se ne spomnimo, pa tako znano je :) Zelo lepo igrajo, tudi poslušalcev je precej.

Pokukamo v cerkev kar v eni od stavb na ulici, neobičajno za cerkev - višina stropa je samo 1 nadstropje. V drugem nadstropju so tudi prostore cerkvi.

Ob mestnih vratih Karlstor je prelepa fontana. Pozimi pa je tukaj drsališče.

Še pogled na gnečo prosti vhodu v mestno središče. Ko si tam, sploh ne deluje, da je res tako veliko ljudi, šele na fotografijah se zavedaš.

Ob fontani se fotografirajo najstniki z vsega sveta. Mogoče pa so domačini, zraven je turška četrt.

Slučajno gremo mimo našega hotela, kjer smo spali ob zadnjem obisku mesta - hotel Goethe. Tudi hotel je v lasti turkov, bil je prav v redu. Vidimo, da ga prenavljajo, Vika namigne - prenova je bila potrebna po našem obisku. Hm, no, le ni bilo tako hudo :)

Medtem ne moreš zgrešiti prave poti do Oktoberfesta - ulice so polne ljudi oblečenih v lederhosen in razne bavarske noše. Krasna tradicija in je tako živa.

Ko se na koncu ulice pokaže cerkev Sv. Pavla, vemo zagotovo, da pot je prava in da je Oktoberfest že blizu.

Tudi klatež je bolj prešerne volje. Mogoče ima v kozarčku še kaj piva, mogoče pa je kak kovanec več.

Končno smo na cilju! Oči se trudijo ujeti vse, kar se vidi - vrtiljaki, stojnice, barčki in trume ljudi!! Začuda vse skupaj ti ustvari občutek praznika in hočeš se zabavati in početi neumnosti!

Zato najbolj pogumni se odpravijo na prvi in najbolj visok vrtiljak! Bravo!!

Vodoravno se vrtijo nekje na vrhu!!

Ta čas na tleh se ti zdi, da si z vstopom na Tjeresienwiese stopil skozi časovni stroj kakih 100-150 let nazaj. Samo mobilniki in fotoaparati izdajajo, da se čas ni ustavil. Oh, naslednjič obvezno moramo tak kostim (škoda, ker niso poceni). Se je vnela tudi debata, kam lahko greš tako oblečen, razen kot na Oktoberfest - recimo še maškare, pa na kakšno poroko ali rojstni dan, če so sorodniki seveda zapriseženi bavarci :)

Čas za pivo (cene 9,8 €/litrska krigla, 20 centov drobiža pa tudi nihče ne vrača). Že v prvi stojnici je resna gneča.

Si najdemo svoj kotiček - naj se oktobrski praznik prične!

Prostor za prireditev je ogromen, ogromno je raznih zabavnih atrakcij, ne samo za otroke, otrok sploh ni veliko. Odrasli padejo v otroštvo brez večih težav. Menda na Oktoberfestu se spije okrog 7 mio litrov piva, tako sploh ni čudno, da se folk zabava.

Kar je bilo lepo, je to, da ne glede na stopnjo opitosti, nihče ni bil nesramen, nekulturen, vsiljiv ali kaj neprijetnega. Vsi so veseli, prijazni do drugih; hitro s kom se spoznaš, kakšno rečeš ali samo nazdraviš. Blazno dobro vzdušje je!

Z ogromnim kolesom se dvignemo nad celoten dogodek - občudujemo celo sončni zahod na mestom. Kar čudno je, da je mesto tako ravno.

Se pa vidi cerkev Sv. Pavla, kjer smo prišli. In vrtiljak, kjer so se vrteli naši pogumneži.

Spodaj na sliki pa je naše panoramsko kolo in pogled na eno od ulic Oktoberfesta - na tej ulici so šotori od različnih pivnic. Večji šotori sprejmejo cca. 6-8 tisoč obiskovalcev, manjši precej manj, a vse je zelo zelo polno. Tudi zunanji vrti in terase.

Še naša fotkica v kabini panoramskega kolesa :) Res je simpatično.

München z višine 60m.

S kolesa imamo lep pogled na kip Bavarije in Panteon slavnih bavarcev, kamor še vedno dodajajo kipi slavnih.

Se tudi lepo vidi šotor, kamor smo se odpravili takoj za tem, ko smo prišli na trdna tla. Paulaner beer.

Le zakaj se je nam zdelo, da bodo v vsakem šotoru nas veseli in brez težav nam našli prazno mizo?? Jao, nismo vedeli...

Spotoma ugrabimo "tipičnega" bavarca njegovi družbi, z besedami - "Vi ste tako lep" :) Kdo se lahko temu upre?

Gužva pred šotori. Na razdalji 10 metrov se izgubimo. Porabimo vsaj 15 minut za telefoniranje in trud, da se najdemo. Noro!

Ugotovimo, da niti na teraso šotora ne prideš kar tako, spustijo točno toliko ljudi, kot jih gre ven, In ker je tako težko priti noter, logično, da nihče ne gre ven. Končno nas spustijo na teraso, vratarju takoj rečem, da mi gremo noter v šotor, pogleda malo začudeno - ali imate rezervacijo? Ne, a bi morali? Hm, tip samo odvrne - no, pa poskusite srečo.

Noter v šotoru je pa drugi svet - toplo (do tu smo že pošteno zmrznili), gužva in je žur do kraja!!

Naredimo krog v šotorju, komaj se prebijamo med mizami in tistimi, ki so tam že od prej in lih tako kot mi nimajo rezervirane mize in upajo, da bodo kaj dobili!

Mimo v vsej gužvi tečejo natakarji s hrano in pivom. Muzika je zabavna, lih prava za žur, in žurka, žurka, žurka, kot jih je malo kje videti!! Folk stoji kar na klopcah ali celo mizah, pleše, poje, jé in pije. Fenomenalno vzdušje!!

Gor na balkon nas niti ne spustijo, potrebna je rezervacija, srečneži, ki grejo mimo, ponosno kažejo varnostnikom različnih barve zapestnice, kot v kakem letovišču ob Rdečem morju. Te All-inclusive zapestnice očitno lahko pridejo prav, samo barvo moraš zadeti. Mi smo videli rumene in bele. Vprašam klapo mladih italijanov, ki se ravno odpravljajo ven iz šotora - ali boste rabili še zapestnice, a ne bi nam jih odstopili? Se mi iskreno nasmejijo, zapestnica stane 80-100 Eur na osebo, s tem pa imaš samo pravico vstopa, ne pa še mize. Zapestnico se da kupiti pri deklicah, ki jih prodajajo pred šotori, verjetno znajo povedati točni pogoji. Rezervacija mize je čisto nekaj drugega, moraš to urediti precej vnaprej, preko določenih lastnikov šotorov, niti ne na spletni strani Oktoberfesta. Skratka se moraš že kar dobro spoznati na zadevo! Tu se nam je maščevalo to, da nismo vedeli, da naslednji dan je praznik, zato je bilo toliko več domačinov zunaj. Poznavalci pravijo, da se da dobiti prosta mesta, če prideš zgodaj zjutraj (pivo, zgodaj zjutraj??). Vikendi nikakor ne. Ali biti pripravljen plačati 100 Eur samo za mesto, všteta je samo 1 pijača, ki drugače stane 10 €. Rezervacija mize pa traja le 4 ure, nato pridejo novi srečneži... Malo drago za demokratičen praznik, a ne?

Se najdemo z izgubljenim delom klape, najdemo mizo na terasi, vse je super, pivo strežejo, tudi pečene piščance! Samo naši fantje so malo razočarani - zaradi mraza "balkončki" kelnarc so dobro pokriti :)

Mraz me prisili v dodatno raziskovanje - se odpravim iskati stojnico s toplimi napitki (povsod je samo pivo :). Točno pod Bavarijo je kavarnica s čajem, kavo, toplo čokolado in slaščicami. Super je!

Ko pade mrak, ljudi ni nič maj, kot je bilo prej, samo bolj mrzlo je.

V vmesnem času naša družba je bogatejša za 2 člana. :) Kaj sem napisala, da so ljudje pijazni in družabni?

Poskusimo srečo z vstopom še v druge šotore, ne gre. Povsod je treba čakati (mogoče pa bi morali... kaj pa vem)....

Preverimo, če bi lahko delali na Oktoberfestu - hm, ja, bi šlo :)

Ob 22.30 ali 23h pa se na Oktoberfestu vse zapira, zato sprejmemo edino pravo rešitev - gremo v pivnico v center, na toplo, pa tudi delajo dlje.

To, da delajo dlje, je bila le utvara - ob polnoči tudi tukaj so vsi povabljeni iz lokala. Konec je. Pa ne glede na to, koliko strank je noter. Nam je to nepojmljivo, a ni to neko pravilo v gostinstvu, da se dela, dokler stranka ne gre proč? Ne na Bavarskem! Zadnji zapuščamo pivnico. Kar je pravzaprav lih prav, se moramo še vrniti domov, jutri je treba v službo...

Za konec se slikamo pri praznih vratih. Kakšna razlika - gneča podnevi in tako prazno polnoči.

Še zaključna "vesela", od tu smo se lotili ugibaja, kje pa je naš avto, in kje je glavna železniška postaja. Vse je nekje tu v bližini, a kje konkretno ? :)

Vse smo našli, ob 1h smo bili že v avtu, ob 07h zjutraj pa že doma. Tako smo se obrnili v 24 urah, 12 ur poti in 12 ur Münchena. Božanski izlet, super smo se zabavali! Oktoberfest je nekaj, kar vsak mora v življenju doživeti! Z eno opombo - če ne marate gužve, to ni za vas! In je dobrodošlo, da pijete pivo! :)

Zaključna slikca v podzemnem prehodu pri Karlstor, naša klasika (tudi 2 leti nazaj smo tu težko ravno stali ob koncu napornega dneva) - tudi tokrat si pomagamo in gremo dalje!!! Choose!!