Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

četrtek, 12. december 2013

Vikend na Madžarskem: Budimpešta

Sredi novembra se odpravimo na Madžarsko. Skozi Budimpešto sem se že par krat peljala mimo in si nisem ustvarila nikakršnega mnenja o tem mestu, razen tega, da razumeti madžarščino je res nemogoče. Ker se je nas zopet zbrala krasna družba, se odpravimo na Madžarsko; od tega izleta ne pričakujemo nič drugega kot to, da kjer koli bomo, se bomo imeli krasno in se bomo zabavali.

Pot do madžarske prestolnice z do-o-olgimi postanki traja kar 8 ur, čeprav od Obale do Budimpešte je kakih 580 km. Ves čas je avtocesta, na Madžarskem je avtocesta tudi zelo prazna, rabiš pa vinjeto, tako kot pri nas.
Najprej se zapeljemo do Citadele nad mestom, od koder je prelep razgled na mesto in Donavo.
Razgled nas takoj prevzame. Postanek pa je prekratek, da bi si ogledali še Citadelo samo.
Citadelo so zgradili Habsburžani na hribu nad mestom, da bi lažje nadzorovali madžare, ki so se sredi 19. stoletja borili za neodvisnost.
Od tukaj se res lepo vidi Kraljevi dvorec, mostovi čez Donavo in oba dela mesta. Donava deli mesto na dva dela, ki sta leta nazaj bila dva ločena mesta - stari del na levem bregu Buda ter novejši Pešt na desnem bregu (levo in desno sem določila tako kot to vidim na teh slikah :))
Kraljevi dvorec v Budi je uvrščen na seznam UNESCO, res je ogromen in je nekaj posebnega. Tu je bila vedno rezidenca madžarskih kraljev, oz. tistih, ki so takrat tukaj vladali. Saj skoraj vso svojo zgodovino je bila Madžarska tarča za razno-razne prevzemi - od Otomanskega imperija v srednjem veku do AvstroOgrske in Habsburžanov še kakih 100 let nazaj. Hribovita Buda je tako zelo stara prestolnica. Pešt pa se je zelo razvijal v 19. stoletju kot elegantno in svetovljansko mesto, tam najdemo tudi veliko stavb, ki nas spominjajo na Dunaj. Šele 140 let nazaj Buda, Pešt in manjša Obuda so se združili v Budimpešto.
Ker je mesto svojih prvih 1000 let vedno pripadalo neki drugi državi, kraljevski dvorec ni bil tako pomemben za vladarje, kot v drugih evropskih prestolnicah, saj sem so kralji prihajali le za kratek čas oz. na počitnice.
V staro Budo je najlepše priti po stopnišču. ki vodi do Budimskega gradu in Ribiške trdnjave. Možno pa se dvigniti tudi z vzpenjačo.
Pridemo do spomenika kralju Svetemu Štefanu, ali, po-madžarsko, Ištvanu. Trg ob Ribiški trdnjavi je prelepo obsijan z žarki zahajajočega sonca.

Buda še vedno ima stare tlakovane uličice.

Cerkev Svetega Matjaža, kjer so kronali kralje, je zgrajena v neobičajnem za Budimpešto gotskem slogu. Menda notri je čudovita. Cerkev je bila večkrat prenovljena oz. rekonstruirana, pod turško oblastjo je bila notri celo džamija dobrih 140 let. Kadar konec 17. stoletja so se vojska Svete lige borili proti turški oblasti, eden od zidov tokratne džamije se je podrl pod streli topov in se je v steni odprl neki skriven prostor, v katerem je še vedno stal kipec Svete Marije. To, da se je Marija prikazala sredi bitke, je tako presenetilo in potrlo turke, da so mesto zapustili še isti dan.


Iz ribiške trdnjave se odpira izjemo lep pogled na Pešto in parlament. Dejansko, od tukaj se parlament najlepše vidi. Spodaj, v Pešti, nikjer nismo mogli pridi do parlamenta zaradi ogromnih gradbišč.
Vse nas je navdušila deklica, ki je prišla s kolegico se fotografirati ob sončnem zahodu. Bil je november, vsi ostali smo bili že v bundah!
Se spustimo z griča stare Bude ter po mostu Ištvana Sečeni se zapeljemo na drugo stran Donave - v Pešt. Kiparja, ki je postavil leve na začetku mosta, so menda zelo hecali, da levi nimajo jezika, toliko, da si je revež hotel storiti samomor. V resnici levi imajo jezik, ampak se ta ne vidi :), ker je v ustih.... Tekmovalci Red Bull competition pa se morajo z obrnjenimi letali leteti POD tem mostom (z glavo navzdol). Most pa sploh ni visok...

Še en lep most čez Donavo - most Svobode, na njegovo otvoritev je prišel celo Avstro-Ogrski cesar Franc Jožef.
V Budimpešti pa se še vedno vozijo s tramvaji. Imam rada tramvaji, čeprav se mi zdi, da jih je čas povozil. Sicer popoldan na glavnih ulicah mesta je en velik prometni zamašek. Kot v večini velikih mest...
S kolesom se lažje kam pride, vsaj po Pešti, ki je čisto ravna. Čeprav na sliki se vidi, da tudi to lahko pusti posledice :)
Še en most, ta most ima tri izhodi - na Budo, Pešt in otok Margit sredi Donave. Na otoku pa je lep in velik mestni park s kolesarskimi stezami.
Gledališče komedije, za gledališčem pa je naš hotel. Zelo blizu reki in glavni železniški postaji.
Po ogledu mesta se zvečer odpravimo v Čardo, značilno madžarsko gostilno, kjer poleg domače hrane so nas zabavali s folklornim programom. Čarda je povsem izven mesta, celo skozi gozd smo se peljali. Krasen ambient, odlična hrana, zabaven program. Hehe, smo se lepo vklopili in sodelovali.
Navdušil nas je natakar, ki nam je vino natočil nekje iz ozadja. Ti pride za hrbet, niti ga ne vidiš, in že v kozarec usmeri slap vina. Ne poliva! Natočil pa je vsakokrat, ko je zagledal prazen kozarec! Že ta fant je vreden cele predstave!
Komaj smo čakali, da kaj pojemo - golaž, raca, zelje, krompir, sladica... Odlično pripravljeno, začinjeno z zabavnim programom... Res je vredno obiska.
Folklorna skupina pa je pela, plesala, igrala, vsake toliko so povlekli na sceno koga iz publike. Večkrat smo se nasmejali do solz, ker so naši "udeleženci" obrnili predstavo malo po svoje....

Ulica ob gledališču pred našim hotelom.
Hotel NH Budapest City, del neke verige, vendar je res zelo zelo v redu hotel, sploh pa za kratek obisk mesta, ker je v samem centru. Ima tudi bazen in wellness, na žalost, tja nismo uspeli.
Zvečer smo se oopravili v diskoteko Morrison's Music Club ravno nasproti gledališča, tako res ni bilo težav, da bi iskali hotel ob povratku. Vstopnica za ženske je 500 forintov, za moške 1000 (1 € je vreden cca. 300 forintov), tako cene niso pretirane. Glasba sicer nas ni navdušila, imajo več dvoran, vendar povsod je nekaj v stilu hip-hop, haus ipd... Kaj bolj za naša ušesa, vajena glasbe 80-90-ih ni bilo :)
Zjutraj po obvezni kavici raziskujemo mesto peš. Mesto je zelo lepo, stavbe so res izjemne, večinoma je tudi čisto in lepo urejeno. Ker je sobota, ni takega vrveža kot je najbrž med tednom, ko so ljudje tukaj v službah.
Poskušamo se približati parlamentu, da si ga malo bolje pogledamo, vendar z vseh strani je ograjen - poteka prenova, rekonstrukcija, preurejanje... Madžari imajo namreč spomladi 2014 volitve in tako kot vsepovsod po svetu, tudi tukaj, se lotijo gradnje in prenove tik pred volitvami. Kakšne točke si mislijo  stem pridobiti, ne vem. Žal, ob našem obisku center mesta je bil eno veliko gradbišče, marsikaj zaradi tega nismo videli oz. nismo uspeli videti, kako lepo bi lahko bilo.... Zagotovo, bo vredno se vrniti sem spomladi 2014 in pozneje, ko bo vse urejeno....
Preurejanje trga pred parlamentom. Sicer tudi med prenovo je mogoče obiskati madžarski hram demokracije, organizirano je nekaj ogledov, vendar vstopnina znaša 3500 forintov (cca 9 €), se pa moraš prilagoditi urnikom in najti vhod. Po isti vstopnici se lahko pogleda še etnografski muzej.
Parlament notri je zelo lep, zlato, drage tkanine, častna straža. V stavbi parlamenta je skoraj 700 sob in soban, na ogledu pokažejo, recimo, 4. V eni od teh je simbol mesta - krona Svetega Ištvana y zvitim križcem.
Po mestu tu pa tam srečamo kipe raznim znanim in neznanim ljudem. Nismo razumeli, ali imajo vsi ti kipi povezavo z mestom, zagotovo je simpatično in dodatni motiv za fotografiranje :)
na mostičku z Imre Nadű
Ronald Reagan, ki koraka po ulici v Budimpešti.
Madžari štejejo, da so se zares osamosvojili in osvobodili leta 1989 - od socialističnega sistema. Pravijo, da po drugi svetovni vojni so bili pod "sovjetsko okupacijo". Zato od mnogih spomenikov ruskim vojakom in socialističnih simbolov, je v mestu ostal le eden - v tem lepem parku na spodnji sliki. Simbolno, ravno spomenik Reaganu "hodi" k spomeniku sovjetskim vojakom.

V mestu je polno prijetnih kotičkov.
Znajdemo se pred cerkvjo Sv. Ištvana, ki je zgrajena komaj 100-150 let nazaj v čas prvemu madžarskemu kralju Ištvanu. Cerkev je ena od najbolj visokih stavb v mestu. Za priti na zvonik je potrebno nekaj plačati, pa že tako se nam ni ljubilo hoditi gor po stopnicah, tako nismo ogledovali mesta s te točke.
Dobila sem občutek, da je Ištvan najbolj popularno ime na Madžarskem.
Vaci ulica, ki je sicer glavna peš ulica, polna trgovin in lokalčkov, se tudi prenavlja, zato nas ni navdušila.
Še en nepojmljiv kipec na ulicah Budimpešte. Najbrž namiguje tistim z bolj okroglo postavo, da je treba na skiro....

Pridemo do velike pokrite tržnice (od našega hotela do tržnice je cca. 4 km!!, ki jih skoraj nismo opazili, ker mesto je res zanimivo). Dobili smo občutek, da je tržnica ustvarjena za turiste, saj ponudba je res omejena na najbolj "turistične" artikle - paprika, Pick salama, med in čokolade... Cene so povsod enake, seveda, smo kupili kar smo želeli, malo pa je le čudno - kje pa nakupujejo domačini? V Sparu poleg hotela zagotovo so nižje cene - edinstvena madžarska pijača Unikum stane dobrih 30-40% manj kot na turistični Vaci ulici oz. na tržnici...
Stavba tržnice spominja na železniško postajo.

Se sprehodimo tudi ob reki, piha, v centru med stavbami se tega ne čuti. Vidimo zasidranih kar nekaj izletniških bark, v novembru pa so urniki zelo reducirani; nismo imeli možnosti, da bi si mesto ogledali še z vode.
Celo z drugega brega reke se vidi kako se gradi in prenavlja pod Kraljevskim dvorcem. Morda bodo uspeli urediti mesto pred volitvami, ne bodo pa rešili celotne situacije v državi, ki ni OK. Pogovarjali smo se z gospo, ki živi v Budimpešti. Pravi, da sploh ni lahko živeti, povprečna plača znaša cca 800 € bruto, od tega davki so okrog 32%; brezposelnost je zelo visoka. Madžari si želijo (ne razumem zakaj...) uvedbo Evra, vendar ga še ne dobijo, ker ekonomija je še daleč od tistega, kar bi morala biti po pogojih EU. Morda je to za njih bolje...
Takoj ob mostu Svobode in bregu Donave stoji mestna župnijska cerkev, ki se šteje za najstarejšo v mestu. Zunaj se prav lepo vidi, kako se je cerkev postopoma gradila.
Če se gre po mestu počasi, se skoraj na vsaki stavbi opazi nešteto zanimivih detajlov. Vsakokrat se čudimo, kako so včasih gradili, res so si vzeli čas in trud za posebnosti.
Današnje kocke, čeprav iz stekla, je zelo enostavno sestaviti...
Celo novembra prelepi kotički Budimpešte:

Še eno zanimivo prevozno sredstvo. Mogoče celo dela.

Del fasade:

V Budimpešti nismo bili dolgo, mesto smo si ogledali zelo splošno, smo pa ugotovili, da je zelo lepo. Mene osebno spominja na Dunaj. Tudi zato, ker predvidevam, da spomladi bo mesto izjemno lepo zaradi cvetlic in zelenja dreves. Še največji minus mesta - madžarski jezik :), ki se ga nikakor ne da razumeti... K sreči, vsi, s komer smo imeli stik, znali vsaj nekaj angleščine.

Ni komentarjev:

Objavite komentar