Z avtodomom po Slovaški. Grad Devin.

 Dan 6. Liptovska Mara – grad Devin – Dunaj.

Zjutraj – oblačno, rosi, +13°C

Nebo zjutraj je pokrito z nizkimi sivimi oblaki, kmalu začne deževati. Presenetljivo pa je bolj toplo, kot so bila tu druga jutra.

Deževno jutro povzroči spremembo načrtov. Namesto, da se odpravimo v nacionalni park Mala Fatra na hrib na višini 1640 metrov (gora je Chleb, do 1500 m se pride z gondolo), se bomo vrnili kar proti Bratislavi, nimamo kaj iskati v hribih ob takšnem vremenu. Gore okrog nas so čisto zavite v oblake, tu pa tam rosi, veter je okrog 50 km/h. Seveda, sem žalostna, ker odpade najbolj konkreten hrib na tokratni poti. Tako danes nas čaka cca. 290-300 km do Bratislave.

En del poti se vozimo okrog jezera, res je lepo tudi v turobnem vremenu.

Ko obvozimo jezero, se vrnemo na glavno cesto tik pred velikim industrijskim mestom – Ružomberok. Tu se nahaja ena največjih na svetu tovarn za izdelavo papirja, se ravno peljemo mimo. Že na daleč se vidi kako na veliko se kadi iz velikih dimnikov.

Za mestom dolgo vozimo ob reki Vah, na obeh straneh gore v meglicah se dvigajo visoko okrog ceste, zelo lepo. Je pa cesta zelo prometna, veliko je tovornjakov, pa še delovni dan je. Do Žiline rabimo 1,5 h vožnje, nato nadaljujemo v smeri Bratislave. Mesta so tu zelo razvita, povsod vidimo tovarne, velike industrijske cone. 

Ob reki Vah:

Na lokalni cesti naletimo na predel, kjer cesto popravljajo, en čas stojimo v koloni. Pokrajine so skoraj čarobne v meglicah. 

V daljavi pod hribom opazimo grad, oznake pravijo, da je to grad Strečno. Iz gradu mora biti čudovit razgled na reko in dolino. Cesta pelje tik pod gradom. Slovaška je res dežela gradov, ogromno je tega. 

Takoj za gradom je ob cesti veliko jezero, vodno zajetje Žilina.

Na avtocesti pridemo v območje dežja in nalivov, zunaj je vsega 16°C. Prevozimo mimo ene prometne nesreče. Na bencinski naredimo kar postanek, izkoristimo pavzo za natočiti gorivo, končno »najdemo« diesel po 1 €. Si pa zato privoščimo kavico in »domače« tortice Marlenke – zelo dobre!

V Bratislavi je ogromno prometa, v centru s tem vremenom se niti ne ustavljamo, še dobro, da smo mesto pogledali, ko je bilo toplo in sončno. Se odpeljemo kar do gradu Devin, 15 km iz centra v istoimenskem predmestju Bratislave.

Mestece Devin je staro že 500 let, v tistih letih tja se je preseljevalo ogromno hrvatov (le zakaj?). Ker je Donava tako blizu, kraj je večkrat poplavljen.

Po zapletenih uličicah predmestja se skoraj malo izgubimo, celo s pomočjo navigacije. Ulice so ozke in enosmerne, moraš prav zaviti... Pod gradom je zelo veliko parkirišče.

Ob parkirišču je tudi nekaj gostiln in restavracij, delujejo vabljivo.

Do grada vodi peš pot, kratka, a v hrib. Sprva sploh ne vidiš kako je grad zares velik.

Kip posvečen slovaški ženski. Surova, kot je današnje vreme.

Grad leži na zares strateškem položaju – ob sotočju Morave in Donave, ob t.i. Madžarskih vratih, kjer reka preide v Panonsko nižino.

Pogled v Avstrijo na drugem bregu Donave:

Na vzpetini nad sotočjem so od gradu ostale res da samo ruševine, ampak so še vedno pokažejo veličino in moč nekdanjega gradu, ki stoji v samem srcu Evrope. V začetku prvega tisočletja je tu bila še rimska postojanka. Grad je vzdržal vse turške vpade, si ga je lastilo več madžarskih plemičev, Napoleonove čete pa so grad porušile, takrat so grad zavzeli slovaki in je grad postal nacionalni simbol.

Navdušena vodnica na zgornji ploščadi grada nas ustavi, hiti povedati čim več. Na gradu nam pokaže prav točno mesto, kjer so izmerili geografsko središče Evrope. 

Grad in naselje ob njem velja tudi za zibelko slovaškega knjižnega jezika, saj tu je živel književnik, čigar ime sem še isti hip pozabila, ki je naredil še največ za nastanek in razvoj slovaščine kot samostojnega jezika. 

Z grada so res dih jemajoči pogledi na reko, na drugem bregu je že Avstrija, vodnica pove, da ob jasnem dnevu se vidi celo Madžarska. Bratislava leži skoraj ob tromeji.

Vodička na gradu je tako zelo navdušena in s takim veseljem pripoveduje, jo je res užitek poslušati. Če ne bi veter in mraz, bi gotovo ostali dlje. 

Reka Morava loči Slovaško in pisana polja Avstrije:

Črne vode Morave se tik pod gradom združijo z zeleno vodo Donave. Neverjetna razlika v barvi vode:

Sotočje:

Razgledi:

Spodaj pod gradom vidimo parkirišče, kjer so ostali naši avtodomeki:

Od gradu do meje z Avstrijo je cca. 10-15 km. Po 1500 km na poti smo lih na meji z Avstrijo. Tokrat na meji so policaji, ustavljajo pa le »tretje« države in tiste iz rdečih seznamov – romune, dance… Mogoče rdeč seznam v obe smeri, ne vemo, veseli smo, da zaenkrat vse meje prečkamo brez zapletov, se pa dandanes več nič ne ve, kje ti bodo karanteno odredili ali celo zavrnili vstop v državo.

Prenočili bomo na PZA v Dunaju. Velik in izjemno dobro urejen PZA v mestu. Ker je Dunaj res zelo veliko mesto, ne morem reči, da je PZA v centru, do centra je še najbrž 10 km, najbolje s podzemno. Smo pa v mestu, poleg PZAja je tudi market, nekaj trgovinic, kavarne. Parkirna mesta so oštevilčena, jih je več kot 150, imajo lepo zeleno travico, vsa s priključkom za elektriko, sanitarije ogrevane, skratka bolje kot tako ne bi moglo biti. Top kraj za kampiranje v mestu.

Vreme pa je tako kislo, da v center niti ne gremo, obiščemo trgovino v bližini in si v skoraj nemogočih razmerah s sopotniki priredimo palačinka-party na prostem – ob dežju in skoraj orkanskem vetru. Nekdo drži tendo od kamperja, nekdo dela »živi zid«, da se ne ugasne ogenj na štedilniku, nekdo razliva maso, trije vrtijo ponvi, ena maže namaze in deli palačinke, ki smo jih morali kar sproti pojesti, saj bi se takoj shladili. Ker dobre volje ne manjka, je party uspel in to je bil nekakšen zaključek potovanja. Jutri se samo še domov vračamo.

Dan 7. Dunaj – Izola

Dunaj, zjutraj +6°C

Izola, popoldan +26°C

Zjutraj je vreme še vedno grozno, deluje kot da bi bil november, ni druge kot čim prej se odpeljati domov. Tako smo potovanje skrajšali skoraj za 1 dan. Od Dunaja in do doma imamo 480 km. Vrhоve hribov za Dunajem, najbrž so že Alpe je prvič letos pobelil sneg. Na prelazu na Semeringu je vsega 5°C. Mi kar gas do doma. Si samo še beležimo, kako se zmanjšujejo kilometri:

Dunaj – Graz 200 km

Graz – Izola 300 km.

V 6 urah sva doma, pavza za kosilo in kavice vmes pa tudi ne manjka. Na celotnem potovanju sva tako prevozila 2040 km.

Parkirišče gard Devin: 48.17572 16.97959

CamperPark Dunaj: 48.13696 16.31612