V tem postu ne bo nobene koristne informacije, le nekaj fotk z Bleda, kamor sva uspela julija na kratek oddih...
Poletje 2020 je bilo noro za zaposlene v turizmu. Država je izdala turistične bone, hoteli na Obali so pokali po šivih, dobiti prost dan je bilo skoraj nemogoče, o dopustih sploh se nismo pogovarjali. Ampak zaposleni v turizmu smo tudi mi dobili bone in prav radi bi jih izkoristili, vsaj deloma. Konec julija imam prost dan (eden!), se odpraviva na Bled, da porabimo vsaj delček bona (če potegnem črto novembra - to je vse, kar smo uspeli izkoristiti bonov, 76 €). Ker prost čas ne štejem v dnevih, ampak v urah, imam 46 ur "dopusta": večer po službi, cel naslednji prost dan in še jutro 2.dneva, ker v službi moram biti popoldan. Ja, greva na Bled.
Saj tega posta sploh ne bi pisala, a novembra smo spet v karanteni in je dolgčas, na Bledu pa sva se imela res dobro in sva naredila nekaj luštnih slik. Ta post je pravzaprav namenjen le fotografijam, da se ne zgubijo med množico ostalih, ki jih pridno kopičim na diskih... Mesto v kampu na Bledu sva rezervirala par dni pred prihodom in to je bilo zelo pametno. Poleti 2020 je kamp obratoval nekako na 50-70 %, najbrž so morali omejiti število obiskovalcev. Teh 70 % pa je bilo ves čas zasedeno. Že, ko smo zavili z glavne ceste proti Zaki, proti kampu, je študent ob cesti nas je vprašal, kam sva namenjena in če imava rezervacijo. Na uvozu v kamp je ves čas stala tabla, da je kamp polno zaseden. Brez rezervacije sploh nisi prišel noter. V kampu pa je bilo ves čas kar precej prostih parcel. Zelo luštno za tistega, ki biva v kampu, za biznis pa je slabo...
Po noriji v službi sem rabila samo odklop in relaks in samo to sva počela. Še isti popoldan sva šla do jezera in na sprehod.
Res da je na Bledu bilo še vedno veliko domačih obiskovalcev, ampak tujcev, predvsem azijcev, skoraj ni bilo nič. In kot turisti smo to začutili in bilo nam je mega...Prvi dan sva lenarila, se sprehajala in si pripravljala večerjo v kampu. Naslednji dan pa sva imela nekaj načrtov za, recimo temu, popoln dan na Bledu.
Takoj po zajtrku greva na Ojstrico. Izhodišče je takoj pri kampu. Skoraj vsakokrat, ko pridem na Bled, grem na Ojstrico. Obožujem tisti razgled! Peljala sem tja že vse sorodnike, tudi take, ki popolnoma niso vajeni hribov.
Na 611 m visoko Ojstrico od kampa prideš v 20 minutah brez nobenega hitenja. Pogled pa je čudovit:
Na vrhu je lep prikaz, kaj vse za ene gore se vidijo od tukaj. Vesela sem, da marsikatero sem že tudi obiskala...
Se vidi adrenalinsko sankališče Straža:
S poti ob vodi se sploh ne odmaknemo v "center", med ulice in trgovine, to nas danes ne zanima. Bila sva tu lani decembra in še prej septembra...
Na vrhu je lep prikaz, kaj vse za ene gore se vidijo od tukaj. Vesela sem, da marsikatero sem že tudi obiskala...
Dokler sva še pri močeh, greva s kolesom vse okrog jezera. Ker je vreme krasno, se večkrat ustavimo, občudujemo jezero in otok, naravo v okolici, trudiva se, da nisva z bicikli prehitri... 6,6 km dolg krog okoli jezera je vreden, da se ga prevozi zelo počasi.
Razgledi s poti okoli jezera:Se vidi adrenalinsko sankališče Straža:
S poti ob vodi se sploh ne odmaknemo v "center", med ulice in trgovine, to nas danes ne zanima. Bila sva tu lani decembra in še prej septembra...
Pletne čakajo kogarkoli, da bi jih peljali na otok. Domači gostje smo se že vsi kdaj pa kdaj peljali na otok s pletno ali čolnom, to pa ni taka reč, ki jo počneš ob vsakem obisku Bleda. Ker delam v turizmu, ves čas zelo sočustvujem z ostalimi turističnimi delavci, ki jim je promet tako upadel... Skoraj bi šli se voziti samo iz solidarnosti :)
Se zabavamo s fotografiranjem:
Čeprav sva "zavlačevala", krog okoli jezera je sklenjen v uri petnajst. Na aplikaciji mi zariše obliko jezera...
Se zabavamo s fotografiranjem:
Čeprav sva "zavlačevala", krog okoli jezera je sklenjen v uri petnajst. Na aplikaciji mi zariše obliko jezera...
Naslednja točka načrta je SUPanje na jezeru. Pravzaprav že nekaj let imam željo, da bi SUPala po Bohinjskem jezeru. Me pa ne vleče, da bi se pripeljala nekje do jezera, komaj našla parkirišče, tam spravila SUP v vodo, potem pa ves postopek za nazaj. Želim biti nastanjena ob vodi, da je v miru, da je sproščeno, da primem SUP in grem v vodo kadar se mi zljubi, tudi par krat na dan. Skratka, morali bi kampirati v kampu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. Tja še nisva uspela priti niti enkrat v zadnjih petih letih, od kar imava to željo. Ker avtodomarjev ne marajo, ker rezervirati ne moreš, ko pa prideš tja, ti vedno rečejo, da je polno. Mogoče je res polno, ni pa mi toliko do tega, da bi dragocene proste ure porabila med čakanjem pred zapornico kampa, da se kdo odjavi. Sploh ne vem, če je dovoljeno. Če kdo ve, kako lahko uspeš se prijaviti v kampu, svetujte.
Skratka, SUPanje po Bohinjskem jezeru sva spremenila v SUPanje po Blejskem jezeru. Saj je lih tako dobro, voda je bolj topla. Samo okolica je drugačna.
Spomnim se, da par let nazaj je odmevala neka odločitev na Bledu, da s SUPom pa ne smeš povsod v vodo oz., da moraš kupiti neko dovolilnico. Malo sem že pozabila, zato pokličem na TIC na Bledu in povprašam, kako je s tem. Zelo prijazna gospa razloži, da velja neka omejitev pri SUPanju in sicer - v vodo lahko greš le na dveh vstopnih mestih - na kopališču Zaka, to je ravno pri kampu in še enem kopališču, za katero zdaj se ne spomnim - ali je to Veslaški center, ali kopališče pod gradom... Tako sva na pravem mestu in greva SUPati.
Midva sva navajena SUPanja na morju, sva navajena, da so valovi. Na jezeru je zato vse skupaj veliko lažje in stabilno, brez zadržkov se ukvarjamo s fotografijami, si podajamo pijačo ipd...
Čudovito je, da lahko po mili volji se premikaš po jezeru, vse si ogledaš z druge perspektive. Če ti je vroče, se vržeš v vodo in malo plavaš, skratka, krasno je...
Plavanje pred otokom:
Skočim v vodo in "ugotovim", da ni slana, da sploh ne drži tako, kot sem navajena. Začnem vriskati, da ne vem, če znam plavati v sladki vodi. Občutek je drugačen... A je krasno. Voda je tudi lih prav topla in presenetljivo prozorna... Za jezerske vode vedno imam predsodek, da je motno in ne vidiš kaj je notri...
Na mestnem kopališču pustiva SUPe pri njihovem pomolu, tam imajo svojo izposojevalnico SUPov. Prepričana sem, da ni drago, ogromno ljudi jih ima v najemu, jih videvamo povsod po jezeru.
Še en čas potem lenariva na "plaži". A majhna plaža pred kampom je res polna, tudi plitvina v vodi je polna ljudi, s SUPom mi je bilo kar nerodno priti ven, sem morala kar paziti, da ne bi koga "povozila"...
Midva sva navajena SUPanja na morju, sva navajena, da so valovi. Na jezeru je zato vse skupaj veliko lažje in stabilno, brez zadržkov se ukvarjamo s fotografijami, si podajamo pijačo ipd...
Čudovito je, da lahko po mili volji se premikaš po jezeru, vse si ogledaš z druge perspektive. Če ti je vroče, se vržeš v vodo in malo plavaš, skratka, krasno je...
Plavanje pred otokom:
Skočim v vodo in "ugotovim", da ni slana, da sploh ne drži tako, kot sem navajena. Začnem vriskati, da ne vem, če znam plavati v sladki vodi. Občutek je drugačen... A je krasno. Voda je tudi lih prav topla in presenetljivo prozorna... Za jezerske vode vedno imam predsodek, da je motno in ne vidiš kaj je notri...
Na mestnem kopališču pustiva SUPe pri njihovem pomolu, tam imajo svojo izposojevalnico SUPov. Prepričana sem, da ni drago, ogromno ljudi jih ima v najemu, jih videvamo povsod po jezeru.
Še en čas potem lenariva na "plaži". A majhna plaža pred kampom je res polna, tudi plitvina v vodi je polna ljudi, s SUPom mi je bilo kar nerodno priti ven, sem morala kar paziti, da ne bi koga "povozila"...
Bilo nama je čudno, da sva na "plaži" na Bledu... Niso to običajne počitnice za nas, a tudi to je bilo prav blagodejno in sproščujoče. Sploh pa v letošnjih razmerah. Odličen dan zaključiva v restavraciji ob jezeru. Nič ne bom priporočala, ker dragi ni bil navdušen nad steakom... Vse ostalo pa je bilo prav v redu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar