Roadtrip po Savdski Arabiji: Mont Uhud

 En dopoldan v Medini namenimo vzponu na goro Uhud, ki je izrednega duhovnega in zgodovinskega pomena v islamu. Gora se nahaja praktično v mestu, oz. kraljuje nad mestom. Jo gremo obiskati.

pogled na Medino iz gore Uhud

Dopoldan se zapeljemo na parkirišče na obrobju mesta tik pod goro. Na zgornji sliki parkirišče se nahaj tik pod goro pri tistih belih stavbah. 

Dolina pred goro je prizorišče bitke med Meko in Medino, med prerokom Mohamedom in politeisti iz njegovega plemena Kurješ. Krvava bitka, v kateri Mohamed je bil ranjen, se je zgodila 1400 let nazaj,  vojska iz Meke je tedaj zmagala, vojska Mohameda pa se je umaknila na goro Uhud. Nekje pod goro je tudi pokopališče ubitih tovarišev Mohameda.

Gora je visoka 1077 m, Medina leži na višini cca 600 mnv, zato je to vseeno pošten vzpon. Pot je čisto enostavna, sprva po dobri makadamski cesti, ki višje postaja vse bolj razkopana. Kljub vsemu, smo srečali več avtomobilov, ki rinejo gor, kolikor se kdo upa. 

Pokrajina je skoraj gola, so le redka zelena grmovja ob poti, ki jih višje skoraj ni sploh. 

Nekaterim se ne ljubi peš. Je pa bilo presenetljivo kar nekaj obiska na gori, smo srečali kar nekaj domačinov oz. lokalnih turistov.

Vzpon je dolg skoraj 4 km, čisto počasi, vsak v svojem tempu smo to prehodili v malo več kot uri.

Vrh je tam pri antenah. V resnici, ne vemo, če je tam goegrafski vrh gore. Gora je dolga 7,5 km in ima več vrhov, podobno kot naš Nanos ali še kaj. Ampak tam pri antenah je cilj vzpona, je nekakšna razgleda ploščad. 

Višje kot smo, opažamo, da so antene skoraj na vsakem vrhu... Ne vem, zakaj...

Pogled nazaj na prehojeno pot. Tam pri belih hišah je parkirišče, kjer smo pustili avtomobile.

Na poti smo srečali lokalni par, ona v celi črni opravi in teniskah gre v hribe. Mi smo si upali v hribih imeti majčke na kratek rokav. Tako pač je. Bila sta ful prijazna, nekaj smo poklepetali, z veseljem sta se z nami slikali, mi pa z njimi.

Na vrhu pa razgledi. Zaradi meglic ni tako jasnih pogledov, a mesto je pod nami, pod goro. Bilo je zelo lepo. (Ne, koče nimajo ;)) 

Čisto na robu je več tako obloženih krajev, kjer so kar ostali tepihi - najbrž za molitev. Je zelo pomenljivo. 

Medina in mošeja Shuhada takoj pod goro:

Pot navzdol je hitra in skoraj nezanimiva, pokrajino že poznamo. 

Bilo pa je super osvojiti en vrh v Savdski Arabiji, ko pa je še tako pomembna gora, je toliko lepše. Krasen dopoldanski izlet, najbrž je fantastično tudi zvečer v času sončnega zahoda, ko mesto zažari v lučeh. Ampak ker se temni zelo hitro, za sestop prav gotovo potrebuješ dobre svetilke.

Naslednji post - mošeji Shuhada in Quba.