My red map


visited 47 states (20.8%)
Try Neptyne, the programmable spreadsheet

torek, 31. marec 2020

Dubai Mall & Burj Khalifa

Zadnji dan na križarjenju (Začetek tega potovanje je tukaj). Zapuščamo ladjo. Uradno se po ladji lahko gibljemo do 10h, kabino pa moraš zapustiti do 8h. No, midva sva šla ven ob 08.30. Greva še zadnji krog po ladji, novi potniki že prihajajo. Tako sva bila mi2 12 dni nazaj. Takoj prepoznaš »novince« - še v toplih puloverjih, zaviti s šali, direktno iz letališča, vsi neprespani in malo zbegani… Se prav vidim ;)
Slovo od Dubaja - razgled z Burj Khalife
Let imava šele ob 2h zjutraj, imava še en cel dan v Dubaju. Najprej se s taksijem zapeljeva do letališča (56 AED), da pustiva kovčke v hrambi za prtljago. Shramba je v 1. terminalu, zelo blizu izhoda za taksi in celo takoj ob tistem bankomatu, kjer sem prvi dan pozabila kovček (na srečo, me je tam počakal, dokler sem se spomnila, da mi nekaj manjka ;)). Hramba ni poceni. Za 12h računajo 10 € na kovček. Za 12 h in 5 minut – 20 €… To nas je posebej opozoril fant na sprejemu. Moraš pa imeti gotovino, dirhame, ker kartic ne vzamejo. 
Na letališču želiva rešiti še eno zagato – nikakor ne moreva narediti on-line check-in na let, oz. ne izda boarding pass, čeprav sedeže si lahko že izbereva. Na let iz Istanbula do Benetk ja, na let Dubai – Istanbul pa piše, da ni možno se prijaviti on-line. Wtf? Na letališču ob 10-11h zjutraj na vse pretege poskušamo najti okence od Turkish Airlines ali vsaj kiosk za check-in. Ni!! Letališče je ogromno, komaj najdemo predstavnika letališča, ki nama pove, da kiosk za self check-in so tu pred časom ukinili (why???), da pa Turkish nima svojih stojnic, bodo šele zvečer, ko bo registracija na let… Ne preostane nama nič drugega, kot pustiti vse odprto do večera.
Nič, zadnji dan v Dubaju se nameniva do glavne znamenitosti – Burj Khalife. Z metrojem greva v Dubai Mall, tam je tudi Burj Khalifa. Obe zadeve skupaj si zaslužijo kar cel dan časa… 
Od postaje podzemne neposredno do vhoda v Dubai Mall hodiva po pokritih prehodih še vsaj 1,5 km, večinoma so travolatorji, sicer se res zavleče. Okrog so sami nebotičniki, Burj Khalife sploh ne vidimo, čeprav je še tako visoka :)

Vmes nekje najdemo mesto, kjer lahko stopiš ven, za vogalom stavbe zagledava njo – Burj Khalifo. Wow, čudovita, lepa, elegantna! Ja, tja greva danes popoldan. (V mojih možganih je Burj Khalifa ženskega spola, je Ona, nikakor ne On… Res, da je to stolp, ampak to je tudi stavba, stolpnica, lepa, tanka, skoraj krhka… Naj bo »ona«, OK? ;)) 


Sam Dubai Mall je ogromen, morda največji v Dubaju. Tukaj imajo vse – od kina in drsališča do ogromnega akvarija in slapa visokega več nadstropij, od številnih trgovin dragih znamk do restavracij vseh mogočih svetovnih kuhinj, celo tržnica souq, tukaj, seveda, zelo šik in razkošna. 
 Mall je tako velik, da se niti ne trudimo ga prehoditi v celoti, ali razumeti kje je kaj. Imamo par »smernic«, najbolj pomembno je, da ugotovimo, kje je vhod v Burj Khalifo. Za turiste na Obvervation deck je vhod le preko nakupovalnega središča. Spotoma želiva pogledati še par zanimivosti – akvarij in slap, pa na kosilo morava, torej Food Cort. Medtem ko se loviva po dolgih galerijah, občudujeva izložbe, vsaka zase je umetniško delo, spotoma skoraj kupimo Freddyju novo športno uro, ki je tu nekoliko cenejša kot pri nas, a prodajalka pošteno pove, da garancija velja le v UAE. Bila pa je tako strokovna in v pomoč, da enako uro kupimo takoj, ko se vrnemo domov. In spotoma poučimo našega prodajalca, ki ni znal o izdelku povedati ničesar… 
Potepanje po Mall-u lahko traja ure in ure, čas pa mineva zelo hitro. Pametna ura nas preseneti z ogromnim številom km, ki sva jih naredila – po shopping centru! (z letališčem, prehodi od podzemne ipd. ta dan je ratalo 17 km! Pa sploh nisva bila »zunaj«) Vesela sva, ko sva našla oznake za Burj Khalifo. Saj je lepo označeno, če veš kaj želiš, povsod so tudi interaktivni načrti Malla, a tam se že moraš znajti… 
Zelo velik akvarij kar na promenadi nakupovalnega centra z menda največjim HD ekranom. Res je veliko, visoko kar za 3 nadstropji.
Akvarij v Dubaj Mallu je znan in gotovo zanimiv. Brezplačno lahko občuduješ ribe preko ogromne steklene stene. Lahko pa plačaš vstopnino in pogledaš še vse od znotraj. Vstopnina je okrog 50 €, povprečen znesek za Dubaj, se pa tega zelo hitro nabere za ogromne vsote. Midva sva si vse pogledala zunaj. Pravzaprav, dobro, da nisva šla noter, bi zmanjkalo časa za drugo...
 Nekatere ribe (skati, morski psi) veliki več kot odrasel človek! Med ribami plava tudi potapljač...


 Pavza za kavico...
Okostje diplodocusa, staro 150 mio let. Najdeno nekje v USA, razstavljeno v shopping centru v Dubaju. Ne neham se čuditi megalomanskim projektom in temu, da ne "šparajo"...  
Pravo hokejsko drsališče z noro velikim ekranom nad drsališčem. In to je še vedno ta isti nakupovalni center, kjer smo malo prej gledali akvarij in nepreštevno število trgovin. Dubai Mall velja za največji shopping center na svetu. 

 Še ena atrakcija - slap z lovci biserjev, poklon nekdanjim prebivalcem Dubaja.

 Prava voda pada s tretjega nadstropja v pritličje. Zelo je lepo.


 Trgovine so izjemno lepo urejene, vsaka je umetnost, res je domiselno.

 Airbus? Ja, tudi to imajo v Dubai Mall-u.
Pa še maketa neke nove stolpnice, ta bo nekoč zgrajena, to puščico sva videla na več krajih, to je že v resničnih načrtih...
 Nekje na stopnišču dvigneš glavo - o, glej jo, smo blizu!
 Tudi lačen ne moreš ostati, restavracij ne manjka, za vsak okus. 

Še en tip – krasen pogled na jezero in Burj Khalifo z velikega balkona trgovine Apple, takoj nad izhodom do souq Al Bahar. 

Zjutraj nas je malce skrbelo, ker je bilo še vedno oblačno vreme, a dokler sva se klatila po nakupovalnem centru, se je zunaj razjasnilo in, ko sva po kosilu končno našla izhod ven k fontanam in vodnjakom pred Burj Khalifo, je že sijalo sonce in bilo je popolno vreme za na 125. nadstropje.
 Okolica pred Dubai Mall-om in Burj Khalifo:

 Pred Burj Khalifo se ne moremo zadržati, da ne bi naredili čisto preveč fotografij. :)

Design stavbe je izdelal Giorgio Armani (visoka moda!), zato pa je lahko odprl hotel na prvih 37-ih nadstropjih stavbe. 


 Približamo in slikamo špico Burj Khalife:
Ob velikem jezeru (ne morem drugače napisati, za »vodnjak« v mestu je to preogromno, saj po bazenu se lahko voziš s čolni!) je še ena tržnica – souq Al Bahar. Od tukaj je še najlepši pogled na Burj Khalifo in na show fontan, ki je tam vsak večer. 
Se malo sprehodimo okrog, zelo je lepo, vse je zanimivo. A da bi šlo res celoten krog okrog vodnjaka ali celo okrog Burj Khalife, to pa ne, preveliko je!



 Si že zdaj poiščeva dobro točko, od koder gledati fontane zvečer. 
Ko pride prava ura, se odpraviva do vhoda v Burj Khalifo. Vhod je preko pritličja LG. Pri vhodu je shramba za prtljago in blagajna.
Turisti v Burj Khalifi imamo 2 razgledne terase. At the Top Sky na 148. nadstropju in At the Top na 124.-125. nadstropju. Mi2 greva na At the Top… Vstopnice je priporočljivo kupiti vnaprej, tako je precej ceneje. Če želiš kupiti karto na licu mesta, stane nad 100 €, od doma pa lahko kupiš za 40-60 €, odvisno od ure vstopa. Čas ob sončnem zahodu je dražji, ob sončnem vzhodu je najceneje.  Takrat so tudi običajne meglice.
Vstopnice za Burj Khalifo sem kupila že 2 meseca prej - za najboljši (in najdražji) čas – ob 16.30. Želim, da smo gor ko je še svetlo in v času sončnega zahoda ter potem, ko se že stemni. Januarja se temni ob 18h, moraš računati, da prideš do prvega vhoda v Burj Khalifo cca. 1,5 uro prej, da vse ujameš. Zadeva kar traja… Marsikdo ima enako idejo, zato vstopnice v času sončnega zahoda so cca. 20 € dražje, kot ob ostalih urah. Naše so stale 57 € / osebo. Mogoče kdo uspe dobiti ceneje. Jaz sem spremljala cene celo jesen, v nekem trenutku je bil nek error fare za uro zahoda, a ni bil še naš datum razpoložljiv. Vstopnice začnejo prodajati natančno 3 meseci prej. 
Enkrat, ko si mimo varnostne kontrole, te fotografira njihov fotograf in ne najboljšo varianto photoshop-fotografije lahko ob izhodu drago odkupiš. Midva sva si naredila na Khalifi toliko slik, da če bi jih lahko prodali, ne bi rabili en mesec hoditi v službo. ;)
Celotna procedura vstopa je zelo razvlečena in se premika počasi. Vrsta za kontrolo, nato do dvigala skozi dolg prehod. Prišla sva cca. 10 min pred uro, na vrhu sva bila šele okrog 17h, celotni čas za priti na razgledno ploščad je tako bil okrog 30 minut. Dolga vrsta pred dvigalom se polžje premika, ta čas se lahko kratkočasiš s prebiranjem in ogledovanjem vseh informacij o Burj Khalifi in njeni gradnji.
V izjemno hitro dvigalo nas spravijo kar precej ljudi, dvigalo odšteva približno 2-3 nadstropja na sekundo, uradno 10m/sek. Tako smo na 124. nadstropju manj kot v minuti. Za tako hitrost sploh ne začutiš, da se kabina lifta premika, sploh te ne »zabije« v tla…
In potem – Opa! – stopiš ven iz dvigala in si skoraj ob stekleni steni 124.nadstropja in pod teboj je celoten Dubaj. Si »At the Top«! 425 metrov nad zemljo. Dubaj je kot na dlani.
Najprej greva na odprto teraso. Odprta je sicer samo zgoraj in nekje v višini oči je majhna odprtina, mogoče v velikosti telefona, objektiv fotoaparata že ne moreš potisniti skozi špranjo. Tako skoraj vse fotke iz Burj Khalife so narejene skozi steklo. Žal, s tem se zgublja delček WOW-efekta… 

 No, razgled je čudovit, mesto spodaj je skoraj kot bi gledal Google map ali maketo mesta. Krasen razgled, nama je toliko bolj zanimivo, ker mesto že nekoliko poznava in bilo je zanimivo iskati znane stavbe in predeli. 



Višina stavbe je bila skrivnost še ves čas gradnje, vse do zadnjega dne, ko so razglasili zmagovalno številko – 829,8 m, 163 nadstropij. Temelja stavbe so položili leta 2004, za osnovo so vzeli geometrijo puščavske rože, ki raste v tej okolici, in tradicionalni islamski vzorci. Čeprav temelja niso običajna, saj jih ne bi mogli postavljati v pesku, stavba je težka več kot pol milijona ton, stoji na več kot 200 pilotih, globoko vkopanih v tla. Gradili so dan in noč, po 1-2 nadstropja na teden, k vodi so dodajali led, beton so vmešavali izključno ponoči, da se ne bi prehitro sušil zaradi vročine. Januarja 2010 so Burj Khalifo svečano odprli, sedaj je že »stara« 10 let… 



Imajo neko foro s temi krili, povsod so, vsi se z njimi slikajo. Jaz se pa nisem pozanimala, kaj je poanta... Mogoče kdo ve?

Burj Khalifa ima kar nekaj dosežkov – stavba sprejme 35 tisoč ljudi (Izola + Koper!), 100. nadstropje v celoti je odkupil nek indijski bogataš, sicer pa v stavbi je več različnih hotelov, apartmajev in pisarn. Vse javni prostori v celotni stavbi so odišavljeni s posebno dišavo, ki jo je ustvaril Giorgio Armani za Burj Khalifo.  Za pranje vseh oken potrebujejo 3 meseci in ekipo 10-15 pomivalcev-alpinistov (zato okna niso kaj prida čista, pa še deževalo je včeraj). Danes smo videli pomivalce oken nekje okrog 30.nadstropja. 
Senca od Burjn Khalife se razteza čez polovico mesta:
Presenetljivo, Khalifa je ime šejka Abu Dhabi, starejšega sina velika šejka Zayeda. Šejk Dubaja se je odločil poimenovati najvišjo stavbo in simbol mesta z njegovim imenom. Prvotno ime je bilo Burj Dubai. Zakaj je tako? Ne vem, najbrž je moral malce se prikupiti… 

S terase je razgled bolj na vzhodno stran mesta, je samo na eni strani stavbe, tako s terase ravno sončni zahod se ne vidi… Za ta kiks jim dam največjo minus točko…. Sončni zahod lahko spremljava iz notranje razgledne ploščadi. Razgledna ploščad sta kar oba nadstropja – 124. in 125. v celoti. Povsod se lahko sprehodiš vse okrog na okrog. Seveda, imajo tukaj bar in trgovino s suvenirji, cene so na nivoju Dubaja. 
Še pred sončnim zahodom se razgledava in pregledava oba nadstropja (povezovalna lestev je zelo lep kraj ;)). Škoda ker fotografiranje skozi okna precej odsevajo, ob zahajajočem soncu še toliko bolj… 
 Pogled iz 125. nadstropja ven na teraso 124. nadstropja:
Imitacija steklenih tal, ki vsake toliko pokajo, ko stopiš nanje. Simpatičen efekt :)
Sonce se hitro spušča, prelepo je… Spremljamo kako sonce potoni v morju, nekje za Burj Al Arabom in Palmo.



Hitro se temni, se vrneva na teraso. Poskušava narediti nekaj nočnih slik skozi odprto špranjo. Joj, kako lepo je… Mogoče zvečer je celo še lepše kot čez dan… 







V vodnjaku spodaj pod stavbo opazimo neke lučke in premikanje. O, pa to se je začelo show fontan. Še to morava pogledati, tega ne smeva pozabiti… 
Bele pikice v vodi so luči v fontani. Poleg je pisano otroško igrišče na otočku sredi umetnega jezera...

 2 uri na vrhu mineta kot bi mignil. Zelo je lepo, skoraj nočem dol… 
Na izhodu so slike tistih, ki so zaslužni, da je Burj Khalifa sploh nastala. Blond gospa na levi je Nada Andrić. Nekako sva ponosna, da je "naša"...
Za izhod gre vse precej hitro in sva še par minut pred pričetkom naslednje predstave vodometov že na mestu, ki sva si ga prej ogledala. Seveda, ljudi je veliko in težko najdeš mesto v prvi vrsti ob jezeru, a vse se da. Mogoče prvi show ob 18h je bolj oblegan, potem je že bolje… 
Sama predstava pa… Jaz sem videla predstavo v Barceloni, bilo je zelo lepo in pisano. V Dubaju je vse megalomansko, vse je na veliko, ni pa tistih pisanih barv v vodi, ki so tako zanimivi v Barceloni. Je pa to seveda čudovita atrakcija, traja le 5 minut in teh 5 minut si res ne želiš obrniti se in iti proč…  






Ko je predstave s fontanami konec, še malo se obirava in zadržujemo zadnji pogled na stolpnici, preden se poslovimo od Dubaja. In – kaj?! – se celotna stolpnica začne svetiti v različnih barvah in vzorcih. Je svetlobni show, ni ravno videomapping. Izjemno navdušujoče in ja, spet, - megalomansko… Sva iz majhnega mesteca z nizkim občinskim proračunom in tako nore zadeve nas kar navdušijo…
Greva še na večerjo, da se ne loviva potem na letališču. Nekaj po 20.uri odrineva na letališče. Prišla sva sem ob 12h in dan je minil v trenu oka… In to nama, ki sploh ne marava shopinga in nakupovalnih centrov… No, v nogah res čutiva vse te kilometre. In to v »trgovini«… 
Na letališču še 2 uri čakava na pričetek registracije, nihče se ne čudi, da se nisva uspela prijaviti, brez komentarjev nas vpišejo. Sicer pa v vrsti ljudi brez on-line registracije sva le midva in še ena gospa iz Kazahstana, vsem ostalim je uspelo…
Letimo z ogromnim Boing-777. Kljub odlični postrežbi in zanimivim filmom, nočni let je mučen…

Zadnji post, zaključek tega potovanja, je o povratku domov, oz. bolje - o brezplačnem ogledu Istanbula s Turkish Airlines.

2 komentarja:

  1. Hvala za ta zanimiv članek! Zelo rad potujem in upam, da bom prihodnjo jesen odšel v Avstralijo. Upam, da bo situacij s koronavirusom konec. Zdaj delam s tem podjetjem http://www.forex-broker-rating.com/instaforex da prihranite dovolj denarja za potovanje.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, zdaj vsi upamo, da bomo spet lahko potovali... V Avstraliji bo gotovo čudovito!!

    OdgovoriIzbriši