Malta 2014: Izlet na otok Gozo

Gozo je eden od dveh naseljenih otokov na Malti. Vsi smo se zaljubili v Gozo!

Za ogled otoka Gozo, ki je le par milj oddaljen od Malte, smo najeli avtobus, saj avtobusne povezave na Gozo so še bolj počasne kot na Malti. Z avtobusom se zapeljemo do kraja Cirkewwa, od koder izpluje trajekt. Trajekt pluje kakih 20 minut, že to je doživetje. Plačilo trajekta je samo na poti nazaj in stane 4,65 € na osebo, avtobus (oz. avto) se plača posebej, cca 25 Euro.

Kavica pred vkrcanjem na trajekt

Trajekt je precej velik, skoraj je škoda, da je plovba tako kratka. Kljub temu imamo čas za fotografiranje.

Med plovbo se lahko opazuje skalnate bregove otoka Comino, kjer za skalami se skriva prekrasen zaliv Blue lagoon. Na Comino so nekoč snemali film Grof Monte Cristo, utrdba na sliki spodaj je "njegova". Na Comino ni stalnih prebivalcev, je pa en hotelski kompleks, zato na otoku so turisti in tudi delavci hotela.

otok Comino

otok Comino

Zelo kmalu so vidne izstopajoče strehe cerkva v pristanišču na Gozo.

Mgarr - morska vrata na Gozo

Na Gozo je 40 tisoč stalnih prebivalcev. Čez sezono na Gozo prihaja do 1 mio turistov. Decembra se je nam Gozo zdel otok miru v primerjavi z gosto poseljeno in prometno Malto. Gozo je tudi veliko bolj zelen in gričevnat kot Malta.

Prelepe cerkve v Mgarr (zanimivo - črka G v malteščini ima še različico s pikico na vrhu - ġ. Takrat se G prebere kot Đ, tako pristanišče ni Mgarr, temveč Mdžarr... X se prebere kot Š. Z se prebere kot C. Tako otok pravzaprav ni Gozo, ampak Goco :)

Iz pristanišča se takoj odpravimo v Viktorijo, glavno mesto na Gozo. V mestu je orgomno gradbenih del, cele ulice so zaprte in razkopane. Šofer je pojasni, da poleti, oz. v času sezone, se ustavijo vsa gradbena dela, ki bi lahko ovirala turiste (ali - prej obratno), zato vsa bolj zahtevna in opazna dela se opravljajo izven sezone. Komaj se prebijemo mimo gradbišč do mogočne utrdbe Citadele, s katere se odpira osupljiv pogled na celoten otok Gozo.

cerkev Marijinega Vnebovzetja. Citadela

Tudi tukaj se pustimo vkleniti. :)

Opazimo, da so opeke, iz katerih zgrajena Citadela z ogromnim in debelim obzidjem, so povsem "preluknjane", skale na Gozo in Malti so zelo porozne.

Pogled iz Citadele na okolico.

Kljub ogromnemu obsegu gradbenih del v Citadeli, uspemo se sprehoditi po nekaj uličicah in predvsem po obzidju.

Razgled z obzidja Citadele na sosednja mesta in vasi. Povsod nad naseljem kraljujejo cerkvi.

Pogled na prestolnico Viktorijo, ki je skoraj v samem centru otoka Gozo in šteje okrog 6 tisoč prebivalcev.
Iz Citadele smo se v mesto sprehodili kar peš po manjšem klancu, tako smo opravili prej, kot če bi se vozili po obvoznih poteh zaradi gradbišč. Citadela kraljuje nad mestom.

na obzidju Citadele

V Viktoriji je nekaj prelepih cerkva, ki so si na prvi pogled podobne, ampak vsaka je drugačna. Ulice so po sredozemsko ozke. Promet je večinoma dovoljen v obe smeri. Uganka je, kako na teh ulicah se obrnejo ali enostavno peljejo skozi ne samo avtomobili, temveč tudi veliki turistični in Hop On - Hop Off avtobusi. Tudi tukaj so hiše opremljeni s simpatičnimi malteškimi balkoni; mnoge hiše imajo niše s kipci Marije ali angelov in svetnikov v njih. Vse to naredi hiše zelo očarljive in skoraj kot iz filma.Vidi se, da so katoliki in da cerkev ima zelo močan vpliv. Pogovarjali smo se z domačini, ki so povedali, da zaradi vpliva cerkve, ločitve so dovoljene komaj 2 leti nazaj.

Na Gozo smo prišli ravno na Dan Republike, pa še predbožična sobota je bila, tako na glavnem trgu se je odvijala simpatična predbožična tržnica, bil je Božiček, ki se je pogovarjal in slikal z otroci, igrala neka domača godba. Skratka, zelo simpatično in tako povsem ne turistično mesto. Luštno je bilo.

Zeleni Gozo. Ali samo jaz vidim rep krokodila? :)

Hribi na Gozo imajo zanimiv ploščat vrh.

Glavna znamenitost na Gozo je rt Dwejra, kjer so hkrati 3 naravne atrakcije. Prva in najbolj znana je Lazurno okno oz. Azure window - dvigajoče se iz vode ogromne skale v obliki okna, ki ju združuje kamnit most.

Azure Window je vizitna kartica otoka, ogromna arka v skali, rezultat tisočletnega dela vetra, vode in sonca. Na ozek most na vrhu okna načeloma je vstop prepovedan, kar opozarja tabla ob parkirišču, vendar mnogi turisti kljub temu gredo do vrha. Nas je tudi silno mikalo, ampak smo upoštevali predpise.

Ta dan se je naredilo tako lepo, sončno in toplo vreme, kot da je pomlad. Uživali smo na sončku. Na tem kraju bi lahko ostali kar ves dan, tako lepo je. Obale Dwejre so skalnate, izrezljan z jamami in votlinami, ki kar vlečejo ljubitelje potapljanja... Poleti mora biti tukaj izjemno.

 Skozi Lazurno okno se odpira poetičen pogled na morje in nebo. Seveda, vsak turist, ki je prišel do sem, nese s seboj za spomin sliko, na kateri on/ona/vsi skupaj se srečno smejijo pred čudovito stvaritvijo narave.  Seveda, ni minilo brez našega fotografiranja in fotografiranja naših skokov. S čisto otroškim veseljem sva skakala na neki skali.

Našli smo eno fotografinjo med našo klapo, tako ni bilo težav, kdo bo koga slikal. Naši kadilci in kofetarji ta čas so se že namestili v enem baru, sicer je bolj preprostem, a na parkirišču ob morju, proč od vseh naselij, je bilo prav krasno se sprostiti na terasi na soncu.

Le čez hribček od Lazurnega okna je zanimiva skala Fungus Rock (tista okrogla v morju, na koncu zaliva), ki ima zanimivo legendo. Legenda pravi, da na skali je nekoč rasla neka edinstvena rastlina, mah ali goba. Iz te rastline se je izdelovalo dragoceno zdravilo. Da bi dostopali na skalo (na sliki ni tako jasno, vendar skala je visoka vsaj 50 metrov), so vitezi naredili vlečnico. Za nepooblaščeno zbiranje te rastline je bila zagrožena smrtna kazen.
Legenda je legenda in sedaj nihče ne prodaja zvarkov iz te gobe....  :) Goba pa je še vedno zaščitena in zato tudi dostop na skalo je še zmeraj prepovedan.

Tretja atrakcija na Dwejri je manjši zaliv, ki ga domačini ponosno imenujejo Notranje morje oz. Inland Sea. Na mestu sedanjega morja je mnogo tisočletij nazaj je bila prav velika jama, strop katere se je nekoč podrl. Tako jamsko jezero je ostalo na odprtem in povezano z morjem skozi nekdanji "vhod" v jamo.

Ozek 100-metrski prehod v debeli skali povezuje zaliv z morjem. V času sezone in ob lepem vremeni je možno peljati se z manjšo ladjico skozi ta predor za manjše doplačilo. Decembra, žal, ladjic ni. Škoda.

Dan je bil tako lep, voda v morju se je segrela na dobrih 20°C, naša Slobodanka se je odločila, da se bo kopala v morju. In je to tudi naredila. Je zaplavala kar do prehoda v skali. Bravo, Slobodanka!
Sicer v senci ali če zapiha, se je začutilo, da je december; ker pa smo se držali sonca, smo bili vsi v kratkih rokavih.

V Dwejri imajo še obrambni stolp in manjšo kapelico, seveda je še precej raznih kioskov s spominki. Eno-dve uri za oglede je dovolj, možno pa je ostati kar ves dan, če se gre sprehajati ob obali in po skalah ali na plažo. Le s težavo se spravimo skupaj in se odpravimo naprej na raziskovanje otoka. Naslednji postanek pri baziliki Ta'Pinu.

V baziliki Ta'Pinu se prosi za zdravje in pravijo, da je znanih več primerov, ko so ljudje čudežno ozdravili. Včasih na mestu bazilike je stala manjša kapela. Ko so jo želeli podreti, se je eden od gradbincev poškodoval. Podiranje kapelice so takoj ustavili. V okolici se je začelo pojavljati več primerov čudežnih ozdravitev. Za tem, ko je Gozu prizanesla epidemija kuge, ki je zelo močno prizadela prebivalce na Malti, so domačini zbrali denar in zgradili to prelepo baziliko v zahvalo. Stara kapela je postala del nove bazilike.

Fantku Pino se je na mestu na sliki spodaj prikazala Marija (park je takoj ob baziliki). Zato se kraj kliče Ta'Pinu oz. Pri Pinu. Na tem kraju je tudi nepresihajoč izvir pitne vode, kar je velik čudež na Malti in Gozo, saj na otokih ni rek ali jezer. 

Po pobočju gore Ammar (za parkom v ozadju) je speljana križeva pot Kristusa. Kot vsak hrib na Gozo, tudi ta je ploščat na vrhu in ima obliko piramide. Na vrhu hriba je postavljen kip Kristusa, ki je zelo podoben tistemu v brazilskem Rio. 

Ceste in razgledi na Gozo. Če se gre kolesariti tukaj, je kar precej vzponov.

Kaktusi in njive. Gozdov ni. Pravzaprav tudi dreves je zelo zelo malo, najbrž so vsa drevesa namenoma posajena po mestih. V naravi mislim, da dreves sploh nismo videli.

Odpeljimo se v mesto Xaghra (Šagra), kjer se nahaja izjemen kompleks megalitskih stavb GGantija (Džgantija). Kompleks je pod protekcijo UNESCO kot najstarejši sakralni stavbi v Evropi. Zgrajen naj bi bilo kar 3600 let pred našim štetjem iz velikanskih poroznih kamnitih blokov.

Nekateri raziskovalci so mnenja, da nekaj tisočletij (!) nazaj na otokih Malta in Gozo so prebivali predstavniki zelo naprednega ljudstva.  Nekateri so mnenja, da sta otoka del nekoč izginule Atlantide, se pravi, prebivalci so bili atlanti. Kot najbolj očiten dokaz te teze  pa se kažejo ravno megalitske stavbe, saj nekateri iz njih so se relativno dobro ohranili do naših časov in so jih dobro preučili. Skupaj je najdeno 23 podobnih stavb, nekateri so celo pod vodo.

Megaliti v grškem jeziku bi pomenilo ravno "veliki kamni". Na Malti so še dostopni za ogled za turiste megalite v Mnajdri in Tarxin-u. Kljub navidezni podobnosti, so zelo različni. Vsem pa je skupno to, da je njihov namen kultni. Nekateri menijo, da megalitska svetišča so hkrati energetski vir. Tako ali drugače, graditelji megalitov so izginili nenadoma, stopili so se v večnosti.

Megaliti na Malti in Gozo so starejši od piramid v Egiptu. Ena od legend povezuje gradnjo tega kompleksa s kultom čaščenja boginje plodnosti - velikanki Sansuni. V trgovinici ob megalitih je možno kupiti kipec debele ženske. To je ta boginja, ki sedaj počiva na polici pri nas doma.

GGantija je razen muzeja in trgovine na vhodu je v celoti na odprtem, v simpatičnem parku z lepim razgledom. Speljana je peš pot, po kateri se ogleda cel megalitski kompleks, možno je priti tudi noter v stavbi (zdaj sicer že brez strehe... ne vem, če je kdaj bila).

Kompleks v GGantiji združuje dva templja, ki sta postavljena en ob drugem in si delita skupno centralno steno. Zagotovo so se v notranjosti templjev odvijali obredi povezani z življenjem in plodnostjo. Navajajo, da se je kompleks uporabljal v obdobju okrog 1000 let!! Nato kultura in tradicija templjev na Malti je kar izginila in sedaj niso znani razlogi.

Šoferju avtobusa povemo, da nas je navdušila Bajtra in da obvezno se moramo ustaviti pri kakem kaktusu iz katerih jo delajo, da se slikamo. Našel nam je ta velikanski kaktus z že zrelimi sadeži. Na Gozo, pa tudi na Malti, te kaktusi rastejo vse povsod.

Zadnji postanek na Gozo je plaža Ramla. Kljub temu, da nas je čas preganjal in smo že morali na trajekt, sem si res želela priti na to plažo. Tudi zato, ker je to ena redkih peščenih plaž na Gozo & Malti, midva pa sva hotela pripeljati z Malte pesek od tukaj (imava kolekcijo peskov z različnih "peščenih" krajev, ki sva jih obiskala).

Ramla je najlepša plaža na Gozo, vsekakor je najboljši kraj na otoku za kopanje in sončenje. Poleti. Pesek je tu nenavadne korenčkovo-oranžne barve.

V bližini plaže je nekoč bila dostopna tudi votlina Calypso. Veliki Homer, ko je pripovedoval o potovanju Odisseja, je opisal njegovo sedemletno bivanje na otoku pri morski nimfi Calypso. Prebivalci Gozo so prepričani, da kot prototip otoka v pripovedi nastopa ravno njihov Gozo. Žal, votlina je že nekaj let zaprta, tako se nismo mogli prepričati, če se še vedno slišijo glasove v votlini. Glasovi naj bi bili Odissejevi, saj ga je Calypso zadrževala proti njegovi želji. Za bolj podrobno zgodbo bi morali prebrati knjigo.... Jaz se ne spomnim dobro.

Plaža je res prelepa. Pred odhodom s plaže vsi skupaj nazdravimo, le s čim - z Bajtro! Dan na Gozo je bil čudovit. Gozo je prekrasen.

Ostanke Bajtre spijemo na trajektu, ko plujemo nazaj na Malto.

Še zadnji pogled na pristanišče na Gozo. Lepa panorama v zahajajočem soncu.

Če bi se kdaj vrnila na Malto poleti (oz. za poletni dopust je najbolj priporočljiv dopust junija ali oktobra), bi zagotovo prišla na Gozo.

Naš izlet 1. del: Valletta. Mdina. Rabat. Dingli.
Malta, 3 del: Mosta. Vittoriosa. Valletta.