Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Kako se zaljubiš v Paris v štirih dneh

Kaj vse lahko uspeš videti in doživeti v Parisu v štirih dneh. Naštela sem kar nekaj krajev, ki sva jih obiskala v Parisu. Seveda, ne gre brez mojih občutkov ob tem....

Kljub temu, da je od potovanja minilo že nekaj časa, še vedno se ga spominjamo z vzdihi – Ahh, Paris, kako je bilo lepo....

1. dan.

Jutranji let iz Ljubljane v Paris.

Na poti v hotel prvi postanek na razgledni ploščadi Trocadero. Razgled je na Eifflov stolp. Tako se vidi stolp v filmih in na razglednicah. Wow, to je to!!

- Greva narediti fotko!

- Kaj pa vem, malo rosi. Bomo že prišli sem, saj smo še 4 dni v Parisu.

Vseeno poskakujemo od veselja, narediva par fotk sebi, naš prvi stik s Parisom.

Od veselja, da smo v Parisu in da je pred nami Eifflov stolp in da že imamo svojo sliko, ponudim se za fotografa še vsem parom na ploščadi – vaju slikam skupaj? Seveda, merci, thank you...

Potem se nisva več vrnila sem. Tukaj je tudi naš prvi stik z senegalci, ki prodajajo suvenirje ob vsakei turistični zanimivosti, skoraj na vsaki ulici v Parisu. Nisva navajena ničesar kupovati z rok, pri nas tega ni.

Potrebovala sva 3 dni, da sva ugotovila, da tipi prodajajo iste zadeve kot v trgovinah, le da precej ceneje. Pozneje, prevezeti od obiska Eifflovega stolpa, pri enem od prodajalcev pod stolpom kupimo cel šop malih Eifflovih stolpov za spomin zase in vsem sorodnikom.

Smo 30 minut v Parisu in se takoj vanj zaljubimo.

Pokopališče Pierre Lachaise – v centru mesta. V nekaj stoletjih je tukaj pokopano okrog 1 mio ljudi, med njimi tudi Moliere, Edith Piaf, Jim Morrison.

grob Jima Morrisona

Muzej D’Orsay – najbolj znani slikarji – impresionisti (Monet, Van Gogh, Renoir...). Nisva največja poznavalca impresionistov, zato ogled je bil dokaj površen. Nekaj slik pa je le pritegnilo našo pozornost, zaradi tega, ker so tako znane – slike ali slikarji, zaradi neverjetno ogromnih velikosti, ena je šokirala s svojo »necenzuro«, še ena je spomnila na mojo otroško sliko smučarja...

Stavba muzeja je zelo lepa, zanimiva, skoraj toliko kot razstavljena dela. Krasna razgledna ploščad na vrhu, nad Seno. Ker je to prvi večer v Parisu, sva bila čisto navdušena.

Latinska četrt zvečer, place St. Michele z uličnimi plesalci in večernim vrvežem... Lep predel.

2. dan:

Jutranja kavica na enem od boulevarjev. Sprehod skozi prestižni in bohemski Saint Denis.

Nato prvi zagledamo center Pompidou, kjer domuje muzej moderne umetnosti, več razstav, knjižnica in prireditveni prostor. Center je zelo odštekan, kup cevi zunaj stavbe. Kot bi otrok sestavljal lego kocke ali kak mlad arhitekt po tem, ko se je dobro zadel... zato nič čudnega, da so pred centrom pogosto ulični slikarji, umetniki, cirkusanti in glasbeniki. Bili smo zjutraj, zato ni bilo še nikogar.

Pred centrom je fontana Igorja Stavinskega, nič manj odštekana, šeprav so tu že opazne umetniške žilice, še vedno pa je fontana najbolj podobna otroškemu igrišču, le če bi iz nje izpraznili vodo. Fontana je poživila dolgočasen trg Stravinskega, ustvaril jo je komaj 30 let nazaj švicarski arhitekt Tengli z ženo, navdih pa so jemali v glasbi Stravinskega, zato so opazne povezave z ruskimi pravljicami in pravljičnimi bitji. Extravagantne figurice poleg »pljuvanja« vode se še premikajo...

Se sprehodimo mimo Les Halles – bivša pokrita tržnica, sedaj trgovski center ter park.

Notre Dame de Paris (katedrala posvečena Mariji) – vstop prost (presenetljivo). Noter temačno, pravo srednjeveško vzdušje, hkrati je spokojno in umirjeno kljub množici ljudi. Maša v teku. Lepo je in zagotovo naredi svoj vtis.

Sainte Chapelle (Sv. Kapela) – kapela Svetega Ludvika IX, s čarobnimi vitražanimi okni, zgrajena v 13. stoletju za shranjevanje svetih relikvij in predvsem kristusovega trnovega venca, ki so jih pripeljali iz izropanega Konstantinopola med križarskimi pohodi. Venec en čas je res bil tam, sedaj pa je shranjen v zakladnici katerdrali Notre Dame.

Opera Garnier je ena najbolj znanih in pomembnih gledališč opere in baleta na svetu. Zgradil jo je arhitekt Garnier na zahtevo Napoleona III, potem, ko slednji po atentatu ni želel več v staro opero. Opera je vrh elegance tako zunaj kot noter. Samo glavni luster tehta 8 ton. Za večino predstav moraš karte rezervirati vnaprej, tako smo bili samo v enem delu gledališča, za obisk luksuszne predstave pa morda bo čas kdaj drugič.

Fabrika Fragonard, prav v bližini Opere - prikaz izdelave profumov, možnost nakupa dišav. Saj je zanimivo, a v Parisu je toliko zanimivih stvari, da to fabriko bi lahko brez težav izpzustili. Ne glede na to, smo kupili tam par profumov J

Trgovski center Galeries Lafayette - luksuzni trgovski center, nekoliko me spominja na Harrod's v Londonu. Čeprav v odelku s hrano in pijačo se lahko zgubiš kot da si v enem od najbolj zanimivih muzejev. Kljub nekaterim cenam iz štirih ali celo petih številk, niti mi nismo zapustili teh odelkov brez francoskih vin in konjaka. Se nisva posebej zadrževala v odelkih z oblačili (na manekinih je vse delovalo šik in kljub vsemu dostopno), sva se pa dvignila na vrh, na razgledno ploščad. To je za nas.

Eifflov stolp, 276 m.

Ko greš k stoplu, tu pa tam se ujameš na misli – mogoče pa le ta stolp ni nič posebnega, mogoče je samo napihnjena atrakcija za turiste. Potem ga zagledaš med strehami stavb – WOW, stolp!!! Te prevzame, se začneš smejati in slikati tisti prvi košček, ki si ga zagledal.

Prihajaš bližje in navdušenje je še večje – wow, kakšen si zares, Eifflov stolp. Tour d'Eiffel, prelep z vsakega konca, fotografiran na milijonah fotografij, ampak mi rabimo svoje slike, take in drugačne.

Še smo pred vhodom, počutimo se romantično in zaljubljeno; prevzame nas neko otroško veselje, kupimo si sladoled, bi kar tekal in se smejal, skoraj bi šli na vrtljak pred stolpom in samo to, da imamo dogovorjeno uro za vstop na stolp, nas malo ustavi.

Vrsta za vstop na Eifflov stolp

Je vredno priti do vrha, vse videti na lastne oči, začutiti neko vznemirjenje, kadar se vrata lifta zaprejo in dvigalo prične vzpon na vrh in z vsakim metrom vzpona se odpira pogledu na vse več in več Parisa. Zagledamo senco stolpa na pariških ulicah in sončni zahod nad najbolj romantičnim mestom na svetu. Se zaljubimo v to mesto, kljub rešetkam na razglednih ploščadih in kljub nepopisni gneči. Najdemo trenutek zase, trenutek za občudovanje mesta, trenutek za uživanje v teh občutkih.... Skratka, to je iz vrste »must see«.

Večerni Izlet z barko po Seni

Večerni Paris, odsevi luči in mostov v vodi, tiha francoska glasba... Plujemo po Seni z ladjico. Kljub mrazu (zvečer je dokaj sveže), na zadnjih sedežih, zunaj, se objemamo in še vedno uživamo v atmosferi, ki se je ustvarila nekje pri Eifflovem stolpu. Ladjica pluje mogoče kako urico, od pristanišča pod stolpom do Notre Damme-a in nazaj. Prelepo. Ko se vrnemo do stolpa, se ta že svetlika in žari v soju tisočih lučk. Čarobno.