Kako priročno, ko je polet predviden šele zvečer in pot do letališča gre ravno mimo Gardskega jezera. Vsekakor se odpravimo že zjutraj od doma in obiščemo eno najlepših mest ob obali jezera - Sirmione.
Iz Sirmione do letališča je samo 1 urica vožnje, tako ni strahu, da bi zamudili večerni let.
Do letališča v Bergamu (Orio di Seio) je iz Izole cca. 400 km avtoceste in okrog 25 eur cestnine v eno smer. Ja, italijanske avtoceste so drage in se plačuje tako, kot nekoč pri nas, na cestninskih postajah. Uro pa pol rabimo do Benetk, nato še toliko do Sirmione. Tako po 3 urah in 330 km smo v pravličnem srednjevečkem mestecu - Sirmione.
Mesto leži na konici 4 kilometra dolgega polotoka na južni obali Gardskega jezera in je znano po srednjeveškem gradu in termalni vodi, ki na površje privre kar s temperaturo 69 °C. Do mesta je mogoče pripeljati se praktično do srednjeveških zidov in grajskega mostu. Tu je tudi več parkirišč, junija smo brez težav dobili prosto mesto. Parkirnine niso posebno zasoljene, edino, kar me vedno jezi, ko moraš vnaprej določiti, do katere ure boš parkiran.
Vhod v staro mestno jedro je skozi grajski most. Stari dvižni most je le nekaj metrov proč in ne funkcionira več. Jasno je, da v starih časih so bili meščani zelo dobro zaščiteni s kopnega - nihče ni mogel priti mimo gradu in obrambnih zidov.
Vhod v grad Scaligerov je takoj za vhodom v mesto, zato, seveda, najprej gremo tja. Upokojenci Evropske unije imajo popust na vstopnino (oz. vsak, ki je starejši od 65 let - preverjajo osebne izkaznice).
Grajske stene so zelo dobro ohranjene, tudi notranja dvorišča. Notranjih prostorov je zelo malo, ali niso na ogled.
Grad ima edinstveno v Evropi notranje zaščiteno pristanišče. Zato svoj čas je bil vojaška utrdba Veronski floti.
Najvišji centralni stolp Mastia je visok 47 metrov in z njegovega vrha se odpira fantastičen razgled na mesto, jezero in gore ob jezeru.
Grajske stene in obzidje so zgrajeni iz naravnega kamna, ki so ga pridobivali in obdelovali kar na kraju samem.
Obrambni stolpi so med seboj povezani s hodniki in stopnišči, tako se lahko sprehajamo po celem gradu in obzidju. Od tukaj se vidi večji del mesta in glavni trg.
Takoj ob glavnem trgu je tudi pristanišče turističnih ladjic, ki za nekaj evrov vozijo turiste iz enega v drugo mesta ob obali Gardskega jezera. Žal, nismo imeli dovolj časa za vodni transport, sicer bilo bi čudovito ogledati si vse te živopisane hišice in mogočni grad v okvirju zelene vode jezera in modrine neba. Za popolno sliko so tu še beli labodi.
Takoj ob obzidju je mini plaža, kjer zelo paše stopiti v vodo in sprostiti že utrujene noge. Sicer mesto ima svojo plažo nekoliko naprej po polotoku, nismo prišli tja.
V Sirmione je polno turistov. Včasih gremo en za drugim po ozkih uličicah, si ogledujemo vitrine trgovin in rože na oknih... Včasih pa zavijemo v ulice, kjer ni nikogar in deluje, kot da se je čas ustavil.
Kljub svoji majhnosti (skozi Sirmione se lahko sprehodiš peš v manj kot eni uri - počasi in z ogledi...), je tukaj polno zanimivh kotičkov, ki so drugačni od ozkih "italijanskih" uličic. Simpatično dvorišče.
Čudno zavito drevo, ki raste na ograji cerkvi.
Nekaj manjših, a zelo lepih parkov.
Cerkev.
Ulica z oboki. Popolnoma prazna. Ne gre v glavo, da sosednja ulica s trgovinami je polna ljudi.
Hm, si ogledujemo ogromno steklenico vina.
Ne gre brez italijanskega sladoleda. Tukaj ga prodajajo ne na kepice, temveč na "lopate". Porcija je ogromna, zagotovo več kot pol kilograma sladoleda, vse skupaj pa le nekako zalimajo na kornet. Od vročega poletnega sonca vse skupaj začne takoj kapljati... Jaz sem prosila, da mi dajo polovično porcijo - nikakor ne gre, morala sem vzeti lonček in nekako preložiti tja polovico sladoleda. Mislim, da vseeno nisem pojedla do konca....
Prekrasni hoteli ob obali. Tukaj bi prav z veseljem preživeli par dni, se vozili z ladjico po jezeru in kolesarili po obali. Prelepo je!
Kljub neverjetno ogromnemu številu turistov za tako majhno mestece (svojih prebivalcev je okrog 7,5 tisoč), restavracije za kosilo so odprte po točno določenem urniku in okrog 15. ure se vse zapira do večera. Če si si omislil malo bolj pozno kosilo ali so se zavlekli ogledi - lahko ostaneš brez kosila. Mi smo sicer bili pravočasni, ampak 15-20 minut za nami niso več sprejeli strank v restavracijo za obrok....
Vsa mesteca ob Gardskem jezeru so zelo lepa, Sirmione pa je pravi biser. Še nismo šli do termalnih vrelcev in nismo imeli časa za SPA, prav tako si nismo šli ogledat antičnih razvalin Grotte di Catullo. Če pa se doda bližnji Gadraland in safari park, res imamo razlog, da se še kdaj sem vrnemo.
Za zaključek - park ob parkirišču.
Iz Sirmione do letališča v Bergamu še 90 km, eno urico vožnje. Pot nazaj iz Bergama v Izolo pa prevozimo brez postankov, tako traja manj kot 3,5 ure.
Iz Sirmione do letališča je samo 1 urica vožnje, tako ni strahu, da bi zamudili večerni let.
Do letališča v Bergamu (Orio di Seio) je iz Izole cca. 400 km avtoceste in okrog 25 eur cestnine v eno smer. Ja, italijanske avtoceste so drage in se plačuje tako, kot nekoč pri nas, na cestninskih postajah. Uro pa pol rabimo do Benetk, nato še toliko do Sirmione. Tako po 3 urah in 330 km smo v pravličnem srednjevečkem mestecu - Sirmione.
Mesto leži na konici 4 kilometra dolgega polotoka na južni obali Gardskega jezera in je znano po srednjeveškem gradu in termalni vodi, ki na površje privre kar s temperaturo 69 °C. Do mesta je mogoče pripeljati se praktično do srednjeveških zidov in grajskega mostu. Tu je tudi več parkirišč, junija smo brez težav dobili prosto mesto. Parkirnine niso posebno zasoljene, edino, kar me vedno jezi, ko moraš vnaprej določiti, do katere ure boš parkiran.
Vhod v staro mestno jedro je skozi grajski most. Stari dvižni most je le nekaj metrov proč in ne funkcionira več. Jasno je, da v starih časih so bili meščani zelo dobro zaščiteni s kopnega - nihče ni mogel priti mimo gradu in obrambnih zidov.
Vhod v grad Scaligerov je takoj za vhodom v mesto, zato, seveda, najprej gremo tja. Upokojenci Evropske unije imajo popust na vstopnino (oz. vsak, ki je starejši od 65 let - preverjajo osebne izkaznice).
Grajske stene so zelo dobro ohranjene, tudi notranja dvorišča. Notranjih prostorov je zelo malo, ali niso na ogled.
Grad ima edinstveno v Evropi notranje zaščiteno pristanišče. Zato svoj čas je bil vojaška utrdba Veronski floti.
Najvišji centralni stolp Mastia je visok 47 metrov in z njegovega vrha se odpira fantastičen razgled na mesto, jezero in gore ob jezeru.
Grajske stene in obzidje so zgrajeni iz naravnega kamna, ki so ga pridobivali in obdelovali kar na kraju samem.
Obrambni stolpi so med seboj povezani s hodniki in stopnišči, tako se lahko sprehajamo po celem gradu in obzidju. Od tukaj se vidi večji del mesta in glavni trg.
Takoj ob glavnem trgu je tudi pristanišče turističnih ladjic, ki za nekaj evrov vozijo turiste iz enega v drugo mesta ob obali Gardskega jezera. Žal, nismo imeli dovolj časa za vodni transport, sicer bilo bi čudovito ogledati si vse te živopisane hišice in mogočni grad v okvirju zelene vode jezera in modrine neba. Za popolno sliko so tu še beli labodi.
Takoj ob obzidju je mini plaža, kjer zelo paše stopiti v vodo in sprostiti že utrujene noge. Sicer mesto ima svojo plažo nekoliko naprej po polotoku, nismo prišli tja.
V Sirmione je polno turistov. Včasih gremo en za drugim po ozkih uličicah, si ogledujemo vitrine trgovin in rože na oknih... Včasih pa zavijemo v ulice, kjer ni nikogar in deluje, kot da se je čas ustavil.
Kljub svoji majhnosti (skozi Sirmione se lahko sprehodiš peš v manj kot eni uri - počasi in z ogledi...), je tukaj polno zanimivh kotičkov, ki so drugačni od ozkih "italijanskih" uličic. Simpatično dvorišče.
Čudno zavito drevo, ki raste na ograji cerkvi.
Nekaj manjših, a zelo lepih parkov.
Cerkev.
Ulica z oboki. Popolnoma prazna. Ne gre v glavo, da sosednja ulica s trgovinami je polna ljudi.
Hm, si ogledujemo ogromno steklenico vina.
Ne gre brez italijanskega sladoleda. Tukaj ga prodajajo ne na kepice, temveč na "lopate". Porcija je ogromna, zagotovo več kot pol kilograma sladoleda, vse skupaj pa le nekako zalimajo na kornet. Od vročega poletnega sonca vse skupaj začne takoj kapljati... Jaz sem prosila, da mi dajo polovično porcijo - nikakor ne gre, morala sem vzeti lonček in nekako preložiti tja polovico sladoleda. Mislim, da vseeno nisem pojedla do konca....
Prekrasni hoteli ob obali. Tukaj bi prav z veseljem preživeli par dni, se vozili z ladjico po jezeru in kolesarili po obali. Prelepo je!
Kljub neverjetno ogromnemu številu turistov za tako majhno mestece (svojih prebivalcev je okrog 7,5 tisoč), restavracije za kosilo so odprte po točno določenem urniku in okrog 15. ure se vse zapira do večera. Če si si omislil malo bolj pozno kosilo ali so se zavlekli ogledi - lahko ostaneš brez kosila. Mi smo sicer bili pravočasni, ampak 15-20 minut za nami niso več sprejeli strank v restavracijo za obrok....
Vsa mesteca ob Gardskem jezeru so zelo lepa, Sirmione pa je pravi biser. Še nismo šli do termalnih vrelcev in nismo imeli časa za SPA, prav tako si nismo šli ogledat antičnih razvalin Grotte di Catullo. Če pa se doda bližnji Gadraland in safari park, res imamo razlog, da se še kdaj sem vrnemo.
Za zaključek - park ob parkirišču.
Iz Sirmione do letališča v Bergamu še 90 km, eno urico vožnje. Pot nazaj iz Bergama v Izolo pa prevozimo brez postankov, tako traja manj kot 3,5 ure.
Ni komentarjev:
Objavite komentar