Podčetrtek: Potep po Mali Rudnici

Vsako jesen/zimo se obvezno odpravimo v terme Olimia na par dni relaksa. Tokrat sproščanju smo dodali še pohod na Malo Rudnico.

 V TICu v Podčetrtku  (začasno je TIC v športni dvorani nasproti term) sva vzela zemljevid peš poti v okolici Olimija in Podčetrtka - območje Rudnice, najvišji hrib tu je Plešivec s 686m. Sicer do Plešivca iz term je relativno daleč, vsaj 2-3 ure hoje v eno smer, iz Olimja je precej bližje. Zelo lepo narejen zemljevid, vse je označeno, peš poti, ceste, "kontrolne" točke, višinska in kilometrska razdalja po vsaki poti. Vsaka čast tistemu, ki je to naredil, ker tudi na terenu je vse prav tako zelo jasno označeno.
Za termami, za ribnikom pri Aparthotelu se začne peš pot na bližnji hrib.

Zelo hitro se pride do ceste, ki gre skozi Podčetrtek proti gradu in še naprej. Se odpraviva po "lovski poti" proti Silavcu in ranču tik pod vrhom tega hriba.

Najprej pot gre po cesti mimo kmetije, kjer so do nas prišli prav luštni konjiči in tako nama naredili prvi daljši postanek :)

Pravi lepotci.

Danes osvajava nov fotografski trik :)

Peš pot najprej kar lep čas se vije po lokalni cesti, sicer se rahlo vzpenja, a osebno za potepanja po hribih raje imam gozdne in planinske poti. Ker nisva vedela, kam greva in kakšne so poti, za prvič pa je bilo prav super. Uživamo v jesenskih panoramah.

Hribovci na asfaltu...

Ujeta jesen...

Zanimivo drevo ob poti.

Pri kmetiji, kjer se konča asfalt in se začne makadamska gozdna pot, v dolini stoji to suho drevo... Kot da je iz grozljivke...

Poti so super tudi za gorsko kolesarjenje in sprehodi v hribih. Zgleda, da je tudi tukaj lanski žled pustil precej posledic v obliki polomljenih dreves, ampak gozdarji se zelo trudijo. Ob cesti je ogromno posekanih in pripravljenih na odvoz dreves. Čeprav, ko sva zavila na planinsko pot E7, skoraj nisva mogla naprej zaradi podrtih dreves in zarasle poti... Videti je, da večina se sprehaja po širokih cestah. Mogoče imajo prav, v nekem trenutku sva slišala divje prašiče. In ni dobro, da jih srečaš kje iznenada v grmovju.

Pri ranču z lamami in poniji (od tu do vrha Silavca je malo nič po planinski poti E7) se obrneva nazaj proti gradu. Po E7 se spuščava do "grajske" peš poti (pri ranču se moraš obrniti praktično za 180 stopinj, prvi del potke je zelo zaraščen, tu sva prestrašila tudi nekaj srnjakov).

Ta del E7 je zelo lep (tudi lepo markiran), podrta drevesa samo dodajo vtis začaranosti in pravljice.

Začaran gozd?

Spet stopiva na peš pot - ta je "grajska". Greva proti gradu.

Še nekaj fototrikov.

Fantastična rumena jesen.

Zgleda, da drevo je prav nedolgo nazaj padlo - listje je še živo....

Prideva do grada. Grad Podčetrtek je ponovno v lasti občine. Kljub propadanju, videti je, da so zanj vsaj malo poskrbeli, podprli najbolj kritične točke, malo so počistili notranjost. Vedno je zanimivo raziskovati gradove, sploh zapuščeni... Upam, da bodo lahko kmalu ta grad lepo uredili.

Od grada se spustiva samo dol v terme. Z vsem fotografiranjem za pot sva porabila skoraj 3 ure. Če bi samo hodili, najbrž bi bilo manj kot 2 urice. Naslednjič sem se odločila, da gremo iz Olimja na Plešivec (če do takrat me ne bo minilo hribolazenje...)