Dan v Pamploni mi je dobro del in nadaljujem pot skoraj brez bolečin, odlično razpoložena in motivirana. Francozinji se odpravita na pot 10 minut pred mano, se pozdravimo. Receptor še včeraj mi je pokazal, da ima cel koš pozabljenih pohodnih palic, pravi, naj si izberem, če potrebujem. Zjutraj si izberem dve približno podobni palici, ki sicer se ne zložita več in sta različno visoke, a nekako mi še najbolj sedejo. Sem oborožena za v hrib danes!
Dež 13°C / Oblačno 17°C
Na koncu tretjega dneva poti po Francoski poti pristanem v Villavi, namesto v Pamploni. Jutro v skoraj praznem municipalnem albergue. Možakarja, ki je prenočil z mano v sobi, niti nisem dobro videla. On je prišel, ko sem jaz že skoraj spala, jaz sem odšla, ko je bil on še v postelji.
.jpg) |
| Pamplona, Puente de Magdalena |
Oblačno, 9°C / 17°C
Tretji dan na poti začnem v albergue Rio Arga Ibaia tik ob reki v naselju Zubiri. V sobi skoraj se sliši žuborenje reke, taka tišina je okrog. Kraj je prelep. Ob sedmih ali malo prej se začnemo vsi zbujati in vstajati.
Drugi dan in kako sem prišla do Zubiri sem opisala tukaj.
.jpg)
Oblačno, 11°C / 20°C
Drugi dan na poti Camino Frances (prvi dan je bil tukaj) se začne v odličnem gostišču La Posada de Roncevalles. Postrežejo nam dober zajtrk pred začetkom dneva, spet smo zbrani skupaj, se že skoraj poznamo, vsaj tisti, ki smo za eno mizo.
 |
| La Posada de Roncevalles |
Sončno 12°C / 24°C
Kako sem prišla na izhodišče Francoske poti Camino de Santiago sem napisala že tukaj.
Danes je prvi dan Camino, prvi dan poti, o kateri praktično sanjam zadnjih 8-9 let. Danes štartam iz Saint Jean Pied de Port-a. Ste kdaj gledali film The Way? Poglejte!!
 |
| Saint Jean Pied de Port |
Camino Frances ali Francosko pot imam že dolgo v načrtih in jo vedno odlašam. Ker za celotno pot potrebuješ 5 tednov, dolgo čakam, ali se bom kdaj uspela dogovoriti v službi za tako dolg dopust. Ampak pri nas to ne gre, še zakonsko obljubljenih 2 tedna moram usklajevati. Lansko jesen se vse poklopi, tudi želja po Camino po prehojenih 4 poteh po Španiji je spet tu. Novembra grem na pot, čeprav ne morem je prehoditi v celoti naenkrat, jo bom pač po kosih. Ne morem več čakati (najbrž do penzije), da bom lahko 5 tednov prosta.
Ciper je že skoraj 50 let ločen na dva dela - "grški" del, Republiko Ciper, ki je član EU in je uradna država. In Severni Ciper, ki ga je zavzela Turčija v 70. letih. Zraven spada Nikozija, vse od takrat čez mesto poteka militarizirana meja kar čez center mesta. Tako je Nikozija še zadnja z mejo razdeljena evropska prestolnica. V času bivanja na Cipru en dan namenimo izletu v Nikozijo.
Eden od dni na Cipru izkoristimo za izlet po južni obali otoka z najetimi avtomobili. Načrtno se izogibamo večjih mest, se ustavljamo le ob naravnih znamenitostih, si ogledujemo okolico, od mest obiščemo samo manjši antični Paphos, ki je najbolj oddaljena točka izleta, je 130 km od Larnake. Sicer pa ta dan naredimo blizu 400 km.
.jpg "Love Bridge pri Agia Napa")
Že nekaj let se pogovarjamo, da bi se udeležili teka na Cipru. Je pa vedno odtehtala neka druga destinacija, zaradi lažje logistike in boljših terminov. Pa Corona je bila vmes. Letos pa je Ciper prišel na vrsto, novembra smo se udeležili Radisson Blue Larnaka Marathona.
Zadnji vikend februarja se v Neaplju odvija polmaraton, štafeta ali v kosu. Neapelj nam je lahko in poceni dostopen, saj leti tja Ryanair iz Trsta. Gremo samo za vikend, v petek zjutraj letimo na jug, v nedeljo zvečer pa nazaj.
