Oblačno, +4°C/+15°C
V skupni spalnici sva samo dve - jaz in Marketa. Za nami je mirna noč, zelo dobro sem se naspala. Zjutraj si pripravljam zajtrk, tokrat sem pripravljena. Marketa se zelo hitro odpravi naprej. Danes želi priti do skoraj 40 km oddaljenega O Cebreiro visoko v hribih. Ji zaželim srečno pot in se posloviva.
 |
| Cacabelos |
Jaz pa imam danes (po planu) lahek dan. V O Cebreiro želim priti jutri, do tja pa je kar pošten vzpon. Danes si obetam nastanitev v 20 km oddaljenem Trabadelo, kjer bi moral biti odprt albergue ali hotel. 3 km naprej je še neko naselje s hotelom. Zelo računam, da bo kaj iz tega.
Cacabelos je presenetljivo dolg na izhodu. A razen cerkvi, na dvorišču katere so poleti urejena prenočišča za romarje, nič ne pritegne pozornosti. Cerkev pa je posebna - v kamnitem obzidju cerkve so urejene male spalnice za romarje, najbrž nekdanje samostanske celice. Predvidevam, da ni prav razkošno, je pa vsekakor posebno.
Dan je oblačen, a dež ni napovedan. Imam zelo hecno vreme - en dan sonce, en dan dež ali oblačno, in spet - sonce, nato oblačno. In tako je bilo skoraj celotno pot.
Prva stavba v mestu je municipani albergue:
Kljub temu, da mesto nič kaj posebno veliko, je zgrajeno na obrobju hribov in v dolini ob reki. Celotno mestece so samo vzponi in sestopi. Pomislila sem - bi šla pogledat katedralo, a ko sem videla, da je na sosednjem hribu, sem si premislila. Vseeno pa sem namenjena v center, želim kavo, pa tudi v trgovino moram, da si naredim zalogo za malico in zajtrk za naslednjih par dni.
Cerkev Santiago takoj na začetku mesta:
Mestne ulice:
Najbrž najbolj znana stavba v mestu je grad iz 16. stoletja. Je vzdrževan, menda je v zasebni lastnini in ni dostopen za oglede. Nič nisem preverjala, samo šla sem mimo. Camino gre tik ob obzidju grada.
Želela sem v kako kavarno, namenila sem se na glavni trg, tam so kavarne, pa tudi v bližini je supermarket. Nisem pa upoštevala, da bom morala kar precej dol s hriba. (Na srečo potem ni potrebno tako strmo nazaj v hrib...). Mesto je res razgibano.
Glavni trg:
Čeprav sem mislila, da ne bom prišla do katedrale, vseeno sem se znašla zraven, skoraj bi jo šla pogledat, a bil je ravno nek voden ogled, vsi so bili res elegantno in poslovno urejeni. predvidevam, so to kake mestne oblasti, tako si nisem upala zraven... ;)
Mesto:
Mesto zapuščam preko mostu čez reko Valcarce. Pot dalje gre ravno ob reki.
Izhod iz mesta je po mostu. Takoj za mostom je razcep. Lahko pot nadaljuješ po (lažji) poti ob reki in tik ob cesti. Ni zelo prometna, a je le cesta. Reka in cesta so skoraj ves čas ujeti med hribi. Kolikor je na začetku luštno hoditi ob reki, ta pot se vleče naslednjih 20 km z redkimi zaselki. Tako že kaj kmalu ni več zanimivo. Zato pride v poštev druga varianta poti - čez hrib, smer se imenuje Pradela, je dolga 11 km (namesto 10 km ob cesti in reki). Na začetku je precej strm vzpon. Če še isti dan želiš priti do O Cebreiro, potem vsekakor odsvetujem še vzpon na Pradelo. Če pa bo kdo, tako kot jaz, prespal še nekje pred vzponom na O Cebreiro, potem Pradela je vsekakor opcija. Jaz je vseeno nisem izbrala. Vreme je bilo bolj kislo, nisem vedela, ali bo začelo deževati ali ne. Na gori ni zavetja, so drevesa, presodila sem, da ni vredno poštenega vzpona. Ali sem se prav odločila, ne vem... Se bojim, da razgledov vseeno ni bilo...
Pogled nazaj na Villafranca del Bierzo:
Čez reko grem dalje.
Znanilci pomladi:
Smer, ki sem jo jaz izbrala (lažja in ob reki) se imenuje Pereje:
Dolga pot ob reki in ob cesti. Cesta od reke je ločena le z betonskimi razdelilci. Na nekaterih mestih se da se spustiti čisto do reke, poleti pride še kako prav za se osvežiti. Občasno je senca. Ustavim se na edinem počivališču ob poti:
Nekje na sredini poti kar ob cesti zagledam sključeno figuro, ki čepi na tleh. Pridem bližje - saj to je Marketa. Se ustrašim, da se ji je kaj zgodilo ali da se je poškodovala. Ko pridem do nje, ugotovim, da samo počiva. Se je usedla kar na asfalt ob cesti. Nima moči za naprej. Sem bila prepričana, da je ona že precej daleč. A ker vsak dan gre do limita, ji je zmanjkalo moči. Pove, da bo kakih 20 minut počivala in bo šla naprej. Ji povem, da bom prenočila v Trabadelo ali naslednjem naselju la Partela del Valcarce. Ona je odločena, da je zanjo to premalo, da bo šla do večera, kolikor bo lahko prišla. Ampak še sama je videla, da do O Cebreiro danes najbrž ne bo uspela. Še dobro, da je ob cesti več zaselkov, večinoma imajo tudi kaka prenočišča. Ji zaželim srečno pot in jo pustim tam ob cesti.
Ko se ustavim v naslednji vasici in pojem jabolko, me že dohiti. Je že boljše volje. Malce se je spočila, pa tudi pot ni težka. Skupaj hodiva skoraj do Trabadelo, nato jaz zavijem do hotela, ona pa gre naprej.
Albergue v Trabadelo (izjemoma) zaprt. Moral bi biti odprt, a piše, da so na počitnicah. Zavijem do hotela in ne preizkušam sreče z naslednjim naseljem. Pot se mi tako razbije na 20 km na dan, kar je zame idealno. Tako zopet sem v hotelu, v svoji sobi z lastno kopalnico. Razvajanje!
Zvečer v hoteslki restavraciji si privoščim večerjo, drugače pa cel popoldan lenarim in berem knjigo... Od romarjev ne srečam več nikogar. Si pa obetam, da bo jutri precej več, O Cebreiro je pomembna točka, predvsem pa drugih opcij na hribu praktično ni.
Danes sem prehodila 20 km v 6 urah.
Naslednji post: Trabadelo - O Cebreiro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar