Dan v Rimu: Hop On Hop Off

Začetek, o naših počitnicah v Rimu, je tukaj. Sicer težko imenujem to počitnice, nič nisva počivala... Rim je ogromen, ljudi in prometa je res veliko. Zadnji dan sva bila utrujena že zjutraj. Prazaprav že zvečer sva naredila "izjemen" načrt - zadnji dan se bova vozila s Hop On - Hop Off avtobusom in tako si ogledala vse, kar nam še manjka... 

Ko pogledam zvečer seznam točk, ki sva si jih želela ogledati v Rimu, ugotovim, da sva skoraj vse videla, manjka samo bazilika Svetega Petra v Vatikanu ter trg Campo dei Fiori, kamor sva želela priti zjutraj zaradi tržnice. Tako določimo te dve točki kot osnovo načrta, ostalo pa po situaciji. 

Vstopnice za Sightseing buse v Rimu prodajajo na vsakem koraku, več je različnih firm, ki to vozi, vzela sva več letakov, a vsi imajo približno enako turo, saj so znamenitosti za vse enake. Zjutraj na cesti nas ustavi eden od agentov od Green Line, ponudi popust na redno ceno karte, skupaj stopimo v poslovalnico, kupimo dnevne vozovnice za 19 € za neomejeno vožnjo... Sva odločena, da greva vsaj 2 kroga ;) In da danes vsaj malo šparava noge. 

Štartne točke večine teh busov je pri glavni železniški postaji Termini, 50 metrov od našega hotela. Se založiva z vodo in se odpraviva v kabrio-avtobusu po rimskih ulicah. Najprej se peljemo mimo "naše" cerkvi Santa Maria Maggiore. 

 Maria Maggiore še spredaj:

Se peljemo mimo Koloseja, spet ga vidimo, a se hkrati veselimo, da smo to že vse pogledali in da nama ni treba tja v vrste in gužvo.

Fori Romani: 

 Teatro Marcello, 1. stoletje pred našim štetjem. Gradnjo si je zamislil že Julij Cesar; ko je gledališče bilo zgrajeno, lahko je sprejelo kar 15.000 ljudi. Nekaj stoletij pozneje se je gledališče spremenilo v trdnjavo, potem v dvorec družine Orsini. Še sedaj v zgornjem delu stavbe so stanovanja. Ne morem verjeti, da ljudje še zdaj živijo v stavbi stari več kot 2000 let. 

V okolici gledališča je še več zanimivih in res starih stavb, tukaj izstopimo iz avtobusa. Sploh pa od tukaj je skoraj najbližje do Campo dei Fiori. 

Se odpravimo do Campo dei Fiori, tudi ta trg je bil nekoč last družine Orsini.  Ulice, ki vodijo h trgu so polne trgovinic. V eni od trgovinic obvezno si moram kupiti lahko srajčko, ki je prava za vroče rimsko vreme... Se takoj preoblečem :) V neki trgovini kupimo lahko majčko še za Freddyja. Od nas smo se odpravljali sredi maja, v kavbojkah in vetrovkah, v Rimu pa je čisto poletje... 

 Trenutno trg je vsako jutro živahna tržnica s sadjem, začimbami. Malo se razgledamo, Freddy si ful želi kupiti začimbe za različne pašte... A potem ugotovimo, da marsikatero od zelišč nama raste na balkonu... 

 Greva na kavico na trgu, pravo vzdušje, jutro v Rimu, čudovito... 

Po kavi ne moreva, da ne bi kupila jagod iz Basilicate.  Oh, odlične so. Cene so za razmere v Rimu kar OK - posodica jagod 2 €, kapučin 3 €, kava 2 €, srajčka 15 € ...

Ima pa trg Campo dei Fiori tudi mračno stran v preteklosti - dolgo časa so tukaj izvajali javne kazni, tukaj so sežgali tudi Giordana Bruno. Grozna smrt. 

Se še malo sprehajamo po predelu tistih starih stavb v bližini bivše tržnice rib. Prekrasen predel... 

V srednjem veku je bila tu največja v Rimu tržnica rib, saj obala Tibra je čisto blizu. Poleg so ostanki stare cerkvi Sant Angelo ter mestnih vrat, antični elementi se zanimivo prepletajo z bolj pozno grajenimi stavbami...  

 Spet se vrnemo k teatro Marcello: 

 Od tu je že blizu do Kapitolija in trga Venezia. Zdaj že dobro poznamo razdalje v Rimu ter zanimivo prepletene ulice. Ni mogoče, da bi takoj prvi dan razumeli, kako so ulice in trgi med seboj povezani. 

 Promet v Rimu:

 Chiesa Il Gesu:

 Na enem od trgov je nek protest.

Obožujem to sliko. 
Sprašujem se, ali sta dva na klopci popolna neznanca. Ali morda prihajata sem že 70 let in vzdihujeta, da pred 70 leti on ni imel korajže, da bi ji zaupal čustva, pa se je ona poročila z drugim... Morda pa se je ona takrat opogumila in zbežala z njim od doma in sta danes tu kot poročen par, samo malo skregana, ker je on spet do poznega igral domine s sosedi.... 

Med drevesi na drugi strani Tibra zagledamo Castel Sant'Angelo. Tukaj pa morava spet izstopiti, tukaj se gre v Vatikan. Tukaj izstopi skoraj ves avtobus :)

Castel Sant'Angelo se je gradil kot mavzolej imperatorja Adriana in njegove družine, zato včasih ga imenujejo Žalostni dvorec. Sicer pa se imenuje po kipu angela  na vrhu stavbe. Nekoč je to bila najvišja stavba v Rimu. Svoj čas so se tu skrivali Papeži pred napadi vizigotov. Ko so se Papeži ustalili v sosednjem Vatikanu, tukaj so ostali razkošni apartmaji Papeža, poleg pa so bili prostori zapora. Giordano Bruno je tu prebil 6 let v arestu. Sedaj je tu Vojaški muzej, na vrhu pa je odlična razgledna ploščad. 

 Z mosta, ki vodi proti trdnjavi, je prelep pogled na Tiber in baziliko Svetega Petra. 

Na ulici, ki vodi od Angelskege trdnjave proti Vatikanu, je ogromno ljudi in, seveda, veliko je tistih, ki jih zabavajo. Ta dva fanta sta igrala in pripevala dobre stare rock balade... Fenomenalno vzdušje... 

Zgleda, da niti danes ne bova sama v Vatikanu:

Skupaj z vso množico ljudi sva odšla do trga San Pietro in brez težav si ogledala baziliko. O temu je posebej post: tukaj
Po obisku bazilike se zopet vrneva na avtobus, spet greva se malo voziti, študirava, kaj bi še rada pogledala in kje izstopila. Najbolj pa uživamo v lepem vremenu in čudovitem mestu, skozi katero se vozimo.

 Se ujameva v vitrini trgovine:

 Rimske ulice:

Spet sva pri Koloseju. Vedno je prekrasen. 

 Fori Romani:

 Arco di Constantino:

 Vhod v Rimski forum:

 Circo Massimo, v antičnih časih so se tu odvijale predstave s 40 tisoč gledalcev, zdaj pa sejmišče. 

Zdaj že vem recept za čudovit obisk mesta

Rim je mesto kamor želiš priti z ljubljeno osebo, da počasi se sprehajaš po srednjeveških ozkih uličicah in po krajih, ki so ti že znani iz televizije, iz tujih fotografij in vodnikov po mestu. Nujno se za 2 uri zgubiti nekje v ulicah in dvoriščih Ghetto ali Trastevere, uživati v pogledu na mesto z več razglednih točk, začutiti veličastnost mesta in hiter tek časa.

»Zbirati« piazze, kakor biserno verižico, - Navona, Venezia, Campo dei Fiori, del Poppolo, Barberini, Spagna…

Uživati v banalni in noro okusni pašti v majhnih restavracijah in medtem opazovati italijane okrog sebe – kako so oni temperamentni in ekspresivni… Kupiti jagode ali češnje na stojnici na Campo dei Fiori, in prav tako vino in sir, ki ga je priporočal lastnik neke trgovinice, ker ste 20 minut klepetali »o življenju«.

Po ogledu Panteona usesti se v bližini, stegniti utrujene noge in lizati sladoled v en od najstarejših gelaterij v Rimu, ker tam jih je neverjetno veliko.

Ali ob fontani Trevi se pogovarjati nekako tako:

-        Spomniš se, kako lepa je bila Anita Egberg v »Dolce vita« Fellinija pri Treviju? Ne spomniš se ne samo filme, ampak niti nimaš pojma, kdo je Anita Egberg? Seveda, take neumnosti ti ne rabijo, zato pa lahko dolgo debatiraš o italijanski politiki…

In takoj za tem se odpraviti v bližnji bar in nadaljevati debato za kozarčkom aperitivo.

Zjutraj pa, ko stopiš ven iz hotela že ob pol šestih zjutraj, slikaš ulice še brez turistov in nato spiješ odličen espresso v prvem odprtem baru, zravem pa si privoščiš omamno dišeč sveže pečen croissant in počasi delaš načrte za prihajajoči dan…

 Moderen sejem na antičnem polju Circo Massimo:

Se še enkrat sprehodimo do ust resnice, pa vendar je še veno gužva. Ah, ne, to pa ne bova čakala, ker vrsta pokvari feeling...

 Campidoglio:

Z avtobusa pravzaprav vidiš vse zanimivosti, razen tistih skritih med ulicami. Tako za Trevi ali Panteon obvezno moraš se sprehoditi, ampak drugače pa je Hop On bus je prav dobra odločitev za ogled mesta, sploh pa po tem, ko si že skoraj vse pogledal peš in želiš še samo malo uživati mesto, tu pa tam se pokaže kaka skrita zanimivost, ki ni na turističnih letakih... 

 To pa je Freddy slikal. Za tiste, ki znajo malo boljše italijansko :) Pa saj smo v Italiji!

 Še pogled na Castel Sant'Angelo preko parka v ozadju:

 Piazza Cavour in dvorec Pravosodja:

Izstopimo nekje pri ulicah via Condotti in via Frattina, znanih po shoppingu in taki bolj mondeni publiki. No, midva sva opazila samo veliko gneče kot povsod, mondenega je bilo bolj malo.

 Presenetljivo se kmalu znajdeva na trgu Španije in pred Španskimi stopnicami. Očitno tega dela Rima še ne poznava tako dobro, spet nas preseneča.

 Pečeni kostanji sredi maja... 

 V Italiji znani in velikokrat sporne "macchine blu" funkcionarjev in politikov, ki vse preveč izkoriščajo javne finance in privilegije, ki jih imajo... 

 Večer zaključimo z odlično večerjo... 

Po štirih dneh imava čisto dovolj Rima. Oz. dovolj je ogromnega mesta s prometom in neprenehno gužvo.  Se veselimo, da greva domov. Ampak po nekaj dneh doma, po tem, ko sva se dobro odpočila, se Rima spominjamo z kančkom nostalgije. Imela sva se zelo lepo, ogledala sva ogromno, praktično vse, kar moraš videti, če si v Rimu prvič, mesto ima čudovito pozitivno energijo... 
Vseeno - dovolj je velikih mest, želiva v naravo...