Obala Atlantika: Cadiz

Prost popoldan izkoristimo še za kratek izlet do Atlantske obale, do Cadiza. Šofer sploh ni želel z nami na pot, ko je ugotovil, da s seboj nimamo nobenega španskega vodiča. Dolgo je krožil po mestu, preden je sploh našel mesto, kjer bi se lahko ustavil. Storili smo mu, da nas je pustil ob enem od izstopajočih hotelov, plaža se je že videla. Center mesta sicer je bil kilometre daleč. Zabičali smo mu, da za nazaj se dobimo tukaj, da naj nikar se nikamor ne odpravi. Za nazaj dobro polovico poti sploh ni našel izhoda na avtocesto, dobrih 100 km od manj kot 130 km, ki jih loči Cadiz od naše "baze" v Sevilji, nas je vozil po lokalnih cestah. V Seviljo smo se vrnili že pozno ponoči. Smo se pa nasmejali ...

Izstopimo na trgu pred hotelom. Na bližajoče se božične praznike spominja samo stilizirana smreka na trgu, sicer je vzdušje povsem poletno, toplo sonce, vonj po morju. Se odpravimo čim prej k morju. Ne, ne k morju - k oceanu!

 Atlantik je veličasten, plaže so neskončne, skoraj ne piha, valov praktično ni, skoraj bi se sezula in preverila, kako topla je voda. Obožujem dolge mivkaste plaže... Sicer za Atlantik je znano, da je voda na tem delu dokaj hladna celo poleti...

 Konec novembra je, zato nimamo načrtov za kopanje, najprej guštiramo morje in svobodo... Nato se počasi odpravimo ob obali po dolgi-dolgi promenadi proti centru mesta. Čas je, da kaj pojemo. Celo pomislimo, kaj če bi vzeli v enem od barov ob plaži pohano ribo, steklenico vina in se usedli na plaži in si privoščili piknik... Videli smo kar nekaj ljudi, ki so nosili iz bara ven pohano ribo (osliča, polenovko?) na kartonastih krožnikih. In izgledalo je slastno!

Odpravimo se v center. Panorama je čudovita, je fenomenalna, pol ure sprehoda je bilo fantastično, niti en meter ni bil odveč... Naredila sem ogromno fotografij, vsaka slika je polna harmonije in lepote...

Vzdolž obale je dolga promenada, hoteli, bari, restavracije... Na plaži pa nobene infrastrukture, mogoče poleti kaj pripravijo, tako pa je bilo samo morje in pesek. In sonce in galebi... Tako kot je narava naredila...

Nekdo je bil zelo priden...

Cadiz je eno starejših mest v Evrope, nastanek Cadiza povezujejo s Herkulom. Ocenjujejo, da je mesto nastalo 1100 let pred naši štetjem. Antični grki in bizantinci so imeli pregovor "Naprej od Cadiza ni sveta", bil je praktično kraj sveta... Kralj Alfonso X je v 13. stoletju zavzel mesto po dolgi mavrski vladavini. In za razliko od mnogih drugih Andaluzijskih mest, se je Cadiz najbolj razvil pri krščanskih monarhih, ne pa pri berberih ali mavrih.

Kilometrske plaže, ljudje se sprehajajo po promenadi, tečejo ob vodi, surfajo, lenarijo in uživajo na plaži..

Počasi se bližamo zgodovinskemu delu mesta. Nekako je mesto podobno Piranu ali mnogim italijanskim mestom.

 Ne vem, kdo je naredil te kroge, z višine promenade je delovalo neverjetno lepo in zanimivo... Par, ki uživa, ob robu krogov, bili so prav romantični...

Utrinki mesta, fotografije povedo vse...

V mestu iščemo restavracijo Las Flores, ki so jo nam priporočali domačini kot odlično restavracijo. Težko jo najdemo (sicer je v centru, praktično na križišču glavnih ulic), vendar restavracija je ravno ta teden zaprta. Znajdemo se v eni drugi restavraciji, več nas se odloči naročiti paello z morskimi sadeži. Cadiz je ob obali oceana, hrana z morskimi sadeži mora biti odlična. Saj bi bila, če ne bi kuhar paello zažgal... Si nisem zapomnila ime restavracije, ne bom delala slabe reklame, mogoče je bil le slučaj...

Katedrala prav dominira v mestu. Vse ulice vodijo k trgu pred Katedralo. Prvotna katedrala je bila zgrajena v času Alfonso X, ki je zavzel Cadiz od mavrov. Vendar je tista cerkev čez par stoletij bila uničena med požari, tako bila je zgrajena sedanja katedrala, nekoliko bolj "moderna".

Katedralo skoraj nikakor ne moreš fotografirati, da v celoti stoji v objektivu, čeprav trg pred Katedralo je res velik...

Mnogo stavb v mestu včasih je imelo svoje stolpe, tako bogati trgovci, ki so si lahko privoščili zgraditi razgledni stolp, so lahko kar od doma gledali v morje in čakali, kdaj pridejo njihove barke z morja. Čez Cadiz je potekalo ogromno trgovanja in prometa blaga iz Amerike. Do današnjih dni je ostalo le malo stolpov.

 Trg pred katedralo:

Iglesia de Santiago

 Se vračamo nazaj k našemu avtobusu, sonce se že spušča v morje. Čudovito...

Vse se obarva v zlato-oranžno barvo...

 Pogled iz centra mesta na dolgo dolgo promenado:

Cadiz se nahaja na skrajnem delu ozkega polotoka, dostop do mesta je branilo mogočno obzidje in morje s treh strani. Celo Napoleonova vojska ni zmogla zavzeti mesta.

Sonček se spušča:

 Še zadnje fotografije preden se sonce skrije v morje in odhitimo k avtobusu.

Cadiz ima posebno vzdušje, ležerno in sveže, diši po morju in vetru. Zelo mi ustreza, žal mi je, da smo bili tako malo časa tukaj. Tudi sam zgodovinski center mesta skriva še nekaj lepih kotičkov - trg San Antonio, nekaj parkov, stare ulice in "kraj sveta"... Zelo luštno mestece...