Jerez de la Frontera: ogled vinarne Tio Pepe

Jerez de la Frontera je manjše mesto na samem jugu Španije, med Seviljo in Atlantskim oceanom. Mesto je znano predvsem po pridelavi zelo znanege vina - šerija (Jerez pomeni Šeri). In ravno vinarna šerija - Botega Tio Pepe - je bila glavni naš cilj obiska Jereza.

Iz Sevilje, kjer smo bivali, do Jereza je približno ura vožnje. Naš minibus je skoraj naredil po mestu še krožno vožnjo, preden je našel primerno mesto v centru, kjer bi se lahko parkiral. Izstopimo v samem centru in imamo še kako uro časa, preden se začne voden ogled vinarne.

V parku naletimo in se takoj zgubimo med stojnicami bolšjega sejma. Od rabljenih in polomljenih otroških igrač do antikvariata in celo oblek za flamenco. Ja, smo v Andaluziji in Jerez velja za zibelko flamenca v Andaluziji.

Iz parka pridem do visokih in brez oken sten Alcazarja, bivše rezidence kalifov. Alcazar je postal rezidenca španskih vladarjev zahvaljujoč vojaški spretnosti Alfonsa X. Nekje v tistih časih arabsko ime mesta - Sherish - je dobilo bolj španski naglas - Jerez.

 Arabski pridih je ostal do danes. Ne vem, kaj je noter, zagotovo prelep dvorec in park, mogoče kak muzej, rezidenca je precej velika. Žal, nisem imela časa, da bi pogledala noter.

 Mestne ulice, polne tropskega zelenja in pomarančnih dreves.

Pridem do glavnega trga - Plaza de Arenal, to je center mesta. Na trgu je spomenik generalu Miguelu Primo De Rivera, zasluženemu španskemu politiku.

Prelep trg, veliko je ljudi, se zadržujejo v kavarni na trgu, vse cveti, pod soncem je še vse lepše. Najraje bi se usedla za mizico, si naročila cafe con leche in uživala v lenarjenju...  Prijetno vzdušje.

 Šola, ki nosi ime Muguela Servantesa.

Počasi se zbiramo pri vhodu v vinarno - Botega Tio Pepe. To je ena najbolj znanih vinarn v Španiji, ima naslov naj vinarna 2014. Vsekakor je med najbolj znanimi vinarnami za pridelavo šerija.

Za vhodnimi vrati se znajdemo v velikem parku, skoraj že mestu zase, z ulicami, stavbami in veliko plapolajočo špansko zastavo. Povabijo nas v bar in prireditveni prostor ob vhodu.

Ogledi so na uro, prav je, da se rezervira. Neopazno se je zbralo zelo veliko ljudi. Za ogled vse obiskovalce razdelijo na dve skupine - špansko govorečo in angleško govorečo. Ha, za english smo samo mi, odlično.
Dvorana in bar, kjer se zbirajo obiskovalci pred ogledom:

Vsi ogledi so vodeni, delno peš, delno z vlakcem.  Cena ogleda vključuje tudi degustacijo 2 vrst šerija, za doplačilo je lahko več vrst vina, lahko je brandy, lahko so tudi tapasi.

 Najprej se ustavimo pri veliki shrambi, nekakšni areni, kjer je spravljeno zelo veliko sodov z vinom. na vsakem sodu je zastava neke države. Najdemo tudi tistega s Slovensko zastavo.

Stopimo v prostore vinarne, kjer se shranjujejo ogromne količine vina. Naredijo 42  mio litrov šerija letno. Jaz se na šeri ne spoznam, na koncu, pri degustaciji sem tudi ugotovila zakaj, prav nič ni po mojem okusu, jaz sem navajena na naša vina, lahka in pitna, in šeri mi ne leži. Pri angležih pa je šeri zelo priljubljen, jasno, tudi domačini ga imajo zelo radi. Naredijo v glavnem tri vrste. Rdeče vino ima prav okus po rozinah (čeprav originalno šeri je belo vino), Croft je tudi precej sladek. Vsa vina pa so precej močna in vsebujejo 15-21% alkohola. V tem je poanta šerija - je "ojačano" z alkoholom.

Ker je Botega Tip Pepe zelo znana in ima zelo kvalitetno vino, so ponosni tudi na svoje znane odjemalce. Na več sodih imajo podpise znanih osebnosti, ki so tukaj bili in imajo radi šeri :) Več španskih športnikov in politikov, Ayrton Senna pa še kdo... Zanimivo.

 Šeri je vino, ki ima zaščiteno geografsko poreklo, lahko ga pridelujejo le tu v Andaluziji, določena je zona med Jerezom de la Frontera in še dvema mestoma, kjer se lahko proizvaja vino, ki potem lahko nosi naziv šeri.

 Se peljemo skozi park in celo nekaj trt, ki rastejo kar med stavbami vinarne. Sicer podjetje ima v lasti kar 650 hektarjev trt v okolici Jereza.

V eni od stavb je prirejena manjša kino dvorana, pokažejo nam film o zgodovini nastanka vinarne. Ko je domačin Manuel Gonsalez leta 1835 pričel z proizvodnjo in prodajo vina. Zelo hitro se mu je pridružil njegov agent iz Londona Robert Byass, zato sta na nazivu podjetja dva priimka - Gonzales Byass. Potomci Byassa so izstopili iz podjetja v 80-h letih, vendar naziv ostaja nespremenjen. Sicer vino in vinarna se imenuje Tio Pepe (striček Pepe) po stricu Manuela, ki ga je naučil vsega o vinu.
Simbol Tio Pepe so steklenice oblečene v rdečo jakno in z rdečim klobukom.

 Ogled vinarne je trajal vsaj 2-3 ure. Veselje je sprehajati se po zaraščenih ulicah in dvoriščih, vmes pa si ogledovati dvorane in kantine z vinom. Pozabiš, da si v vinarni, da je pravo mesto zunaj, za ograjo. Tu je prava Španija....

V neki dvorani je razstava in prikaz pridelave vina, tako kot se je to delalo v starih časih. Sledi prva pokušina.

Vodička nam pove, da se je Magellan za svojo pot okoli sveta odločil za šeri, kot "domače vino". Strošek nabave šerija za celotno odpravo je bil večji, kakor je stala zaloga streliva in orožja za celotno pot.

Skupinska slika v vinarni, vsi smo prešerno razpoloženi - vreme je lepo, šeri je v redu, ogledi so zanimivi.

 Pridemo v kantino z zelo starimi sodi, se jim to tudi vidi. Ne spomnim se letnic, malo sem se zgubljala s fotografiranjem in težko poslušala vodičko. Čeprav je govorila še kar solidno angleščino, kar je pri špancih že pošten dosežek...

Ta ulica nas je očarala. Na eni strani visoke vsaj 4 metra trte. Na drugi strani in za ovinkom pomaranče. In to več vrst.

 Ni nič neobičajnega, če na drevesu rastejo jabolka, kaki ali breskve. In je neobičajno za nas, če nad glavami visijo pomaranče. In to povsod, kar sredi mesta.

 Pomaranče - plezalke? :)

Vidimo še zelo veliko skladišče oz. kantino, kjer se vino pripravlja za dostavo vse okrog po Španiji in dalje po svetu.

Degustacija na koncu ogledov je v moderni stavbi, poskusimo nekaj vrst šerija, res, meni to ne paše... Naši fantje pa še poskusijo več vrst brandya, tako se degustacije kar zavlečejo :)

 Po koncu ogledov in pokušin, gremo ven skozi trgovino z vinom in vsemi mogočimi suvenirji. Če te zanima, tu je res pravi kraj za nakup šerija, brandyja in vsega, kar sodi zraven.
Kratek sprehod skozi mesto do avtobusa.

Za trenutek se ustavimo pri veličastni katedrali de San Salvador. Katedrala je zgrajena na ostankih bivše mošeje, podobno kot katedrala v Sevilji.

 Pri katedrali je spomenik legendi Botege Tio Pepe - začetniku Manuelu Gonsalezu.

Kljub temu, da je Jerez de la Frontera veliko za naš Maribor, meni se je zdelo mesto majhno, umirjeno in po špansko lenobno. Prišli smo sem samo zaradi kantine Tio Pepe. Kratek sprehod po mestu je samo odprl majhno okence v življenje tega mesta. Simpatično in očarljivo, a nič posebnega, da bi si kdaj želela vrniti se sem....