Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Ciper

Eden od dni na Cipru izkoristimo za izlet po južni obali otoka z najetimi avtomobili. Načrtno se izogibamo večjih mest, se ustavljamo le ob naravnih znamenitostih, si ogledujemo okolico, od mest obiščemo samo manjši antični Paphos, ki je najbolj oddaljena točka izleta, je 130 km od Larnake. Sicer pa ta dan naredimo blizu 400 km.

Najem avtomobilov si rezerviramo že vnaprej, vozila prevzamemo na letališču, cena je ugodna. A je ena posebnost - volan je na desni, vožnja po levi strani. Ni za vsakega. Celo smo razmišljali, da bi zadevo opustili. A našli smo nekaj pogumnih šoferjev, ki so znali potem povedati, da ni enostavno, na cesti celo se prej znajdeš, kot pa dobiš občutek, koliko avta je še na levi in da menjalnik je nekje pri "napačni" roki, to ni tako enostavno. Podrli smo en stebriček in se zapeljali čez par robnikov, a večjih zapletov na srečo ni bilo.

Vožnja po mestu:

V krožišču se gre čisto na "napačno" stran:

Večino poti ven iz mesta smo prevozili po hitrih cestah (brezplačnih!), tako kljub vožnji po levi strani, je kar šlo.

Najprej se odpeljemo na vzhod do Cape Greco. Za letoviškem mestom Aya Napa (ali Agia Napa. Mesto je praktično povečan Portorož - plaže, hoteli, lokali, butiki) zapustimo hitro cesto in se peljemo kolikor je ceste do konca rta. Pred ograjo na koncu je parkirišče.

Rt Cape Greco je najbolj vzhodna točka grškega dela Cipra in je nacionalni park. Rt je znan po skalnati obali in čudovitem kristalnem smaragdnem morju. Obala je bogata z jamami, naravnimi oboki in skalami vseh mogočih oblik. Na to območje radi prihajajo potapljači in tisti, ki radi raziskujejo taka območja, prav gotovo je tu lepo šnorkljati. Moraš pa poznati kraje oz. še bolje - moraš biti s čolnom. Obala nima plaž oz. jih nepoznavalci težje najdejo, obala je divja.

Prav gotovo so lepša mesta na Cape Greco kot tisto območje pri parkirišču, a mi smo se pripeljali sem in prav daleč nismo hodili. Tudi tu je krasno. Nekje na samem koncu rta je svetilnik, ne vem pa, če je mogoče priti čisto do njega, en del je zagrajen z žico, tam je neko varovano strateško ozemlje, menda so še vedno deli na Cipru, ki pripadajo angleški vojski in ta je eden takšnih.

Obstaja legenda, da v vodah ob obali Cape Greco živi AgiaNapska pošast.

Proč od obale rta je park ali celo gozd, kjer rastejo tudi zelo redke rastline in veliko vrst orhidej. Turistični vodniki priporočajo tudi obisk belo-modre grške cerkvi Ayia Anargyri. Po celotnem območju je speljano več pohodniških peš in kolesarskih poti, tako cona je vredna raziskovanja za ves dan.

Bližje, skoraj tik ob mestu Agia Napa, je ena zelo znamenita točka, ki jo lahko vidimo na veliko "razglednicah" Cipra - Love Bridge, most ljubezni. Naravni most. To je še vedno na območju Cape Greco, le bližje mestu, poleg velikega parka skulptur, ki se ga lepo vidi s ceste.

Naravni most je čudovita točka in se tu poslikamo na vse mogoče načine. :)

Pogled na mesto Agia Napa:

Cape Greco in njegova obala:

Spet pogled proti mestu:

Nekdo se pripelje na poštenem čolnu, se pozdravljamo - mi z obale nad čolnom, oni spodaj, nas vabijo na šampanjček. ;) Saj nimamo nič proti, a obala je res nepristopna in do vode nikakor ne moreš. Iz čolna nam poročajo, da tik pod nami je jama in so s čolnom skoraj vpluli noter...

Pod naravni most pa ne gre s čolnom, je le prevelika zadeva.

Se odpravimo peš v bližnji park skulptur, je zelo velik in zanimiv.

Vse je podpisano in označeno, nekaj kreacij je zelo zanimivih, v glavnem pa se le ogledujemo. Še najbolj zadeva me spominja na FormaVivo v Luciji.

Hiša poleg parka, zelo lepa. Večina hiš, vsaj kar smo jih mi videli, nič kaj posebno urejenih ali lepih. Nekatere pa so prav zanimive in kljub vsemu ohranjajo lokalni pridih. Smo pa videli ob cesti takoj za Agia Napo naselje luksuznih modernih vil, res nobel. Očitno je taka lokacija. Po mestih pa hiše so bolj zanemarjene in celo zapuščene.

Ko se vrnemo iz parka skulptur, pri mostu Ljubezni ni več nikogar, poslikam vse še 1x :)

Se odpravimo nazaj v smeri Larnake in dalje do Limassola. Limassol drugo največje mesto na Cipru, sem prihajajo ladje na križarjenja in nasploh je mesto pomembno v turistični ponudbi. Prav zato, ker je tako veliko, ga samo prevozimo, da se ne zapletamo v mestne ulice in promet.

Naš naslednji cilj je plaža Afrodite, ki se nahaja že za Limassolom. Lokacija je znana kot Aphrodite Rocks in pritegne veliko obiskovalcev. Po legendi ravno tu iz pene se je rodila Afrodita. Legenda pravi, kdor se okopa v teh vodah, bo za vedno lep. Ob obali je nekaj skal, kar naredi, da ob lepi prodnati plaži je zmeraj nekaj valov in se voda res peni.

Ob plaži ni nobenega večjega naselja, je pa tu veliko parkirišče in lokal s trgovino. Vse kar turist potrebuje. Glavna atrakcija je sevda plaža in skale. Žal, tu se je nam sonce poskrilo za oblake, kar je za Ciper skoraj neobičajno, tu je okrog 320 sončnih dni na leto.

Na največjo skalo je mogoče splezati, ni nič kaj zahtevno, so pa z vrha drugačni pogledi.

Zaliv Afrodite:

In velika plaža na drugi strani skale:

Seveda, se slikamo pri skalah. Nihče se ne kopa, veter sploh ni topel, brez sonca se temperature spustijo. Presodimo, da smo že dovolj lepi. ;)

Od tu se odpeljemo v Paphos, manjše letoviško mestece z bogato zgodovino. Mesto je znano po lepih plažah v okolici, zadnjih 50 let, odkar se je Ciper razdelil na Severni in Južni del, se je mesto razvilo tudi kot mesto odličnih plaž, prej so na plaže hodili v glavnem na severni del otoka.

Mi se parkiramo ob pristanišču, prevozimo celotno zelo lepo promenado v mestu - restavarcije, kavarne, trgovinice, vse je zelo luštno. Spominja nas na Vrsar. Ciper na splošno, ker smo vsi tu bili prvič, ves čas zbuja neke asociacije z Grčijo ali Hrvaško. Mediteran pač.

Ob trdnjavi v pristanišču je kip, ki kar kliče po fotografiji.

Poleg je tudi arheološko najdišče antičnega Paphosa, kije vpisano tudi na seznam UNESCO. Najdišče obsega velik del ob morju z grobnicami, ruševinami vil in trdnjav, veliko rimskih mozaikov, kolon in drugih artefaktov. Najdišče si nismo šli ogledovati podrobno in od blizu, novembra svetli del dneva je precej kratek, odločili smo se raje pogledati preostali del mesta.

Obiščemo trdnjavo v pristanišču. Trdnjava, oz. kar je od nje ostalo je stara 500 let, dolgo obdobje je tu bil tudi zapor. Sedaj notri so samo stene, pravzaprav trdnjava sploh ni velika in še najbolj zanimiva je zaradi razgledov s strehe na celotno mesto.

Razgledi na mesto:

Promenada v Paphosu:

Druga zelo zanimiva in vredna ogleda točka v Paphosu je očarljiva majhna cerkev iz 13. stoletja Agia Kyriaki Chrysopolitissa. Naziv, seveda moram prepisati iz Googla. Okrog cerkvi nekdaj je bil živahen predel mesta in več stavb, ostali so samo ruševine, kolone in mozaike po tleh. Območje je ograjeno, predviden je kovinski podest, po kateremu naj bi lahko stopili cerkvi in drugim ruševinam bližje. A v resnici podest je zaprt in samo kvari okolico in pogled.

Zadaj opazim še eno grško pravoslavno cerkev in pozneje si jo grem pogledati.

Lepa hiša, vendar deluje, da tu nihče ne živi.

Bizantijska cerkev Panagia Theoskepasti, tudi ta je znana po temu, da je odprta le kratek čas in moraš res imeti srečo ali dober načrt, da cerkev pogledaš tudi notri. Veliko cerkva na Cipru je odprtih le za čas maše oz. le kratek čas za obisk turistov.

Se sprehajamo še po mestnih ulicah, a niso prav nič posebnega. Ko opazim roza sončni zahod v ozadju si želim vrniti na obalo. Spet mimo ruševin stare cerkvi, to območje je zelo lepo.

Na Cipru povsod videvamo veliko mačk, tudi potepuških oz. nikogaršnjih, se pa hranijo pri kakšnih gostilnah, včasih so suhe in zanemarjene z umazano dlako in jih je skoraj žal. Psov pa je videti zelo zelo malo. No tukaj vidim muco z mladički tik na tisočletja starih ruševinah:

Hitim k morju, da vidim to rdeče nebo. Sončni zahod na Cipru se odvija zelo hitro, v roku 10 minut je lahko že vsega konec. Se začne temniti in potem kar naenkrat je že noč.

Sonce zahaja nekje za pristaniščem, mogoče iz trdnjave bi bil lepši razgled, a v mestu je pač tako. Vseeno je bilo zelo lepo in celotna promenada je bila polna ljudi iz trgovin in lokalov, ki so slikali roza nebo in vijoličen sončni zahod.

Takoj, ko zaide sonce, je že skoraj noč, temni se zelo hitro. Tudi mi se počasi odpravimo nazaj v našo Larnako. Čaka nas 130 km vožnje, z vožnjo v mestih je več kot uro vožnje.

V Larnaki smo že v trdi temi, čeprav še ni tako pozno. In je nam kar neobičajno, da je že prižgana vsa novoletna razsvetljava, mi pa smo v kratkih rokavih. Čar južnih krajev.

Zvečer iščemo restavracijo, kjer bi nam pripravili meze - večjo izbiro lokalnih jedi, ki jih lahko vsi skupaj poskušamo. Na koncu nas prepriča simpatičen kelner v eni od restavracij, kjer jemo mešane mesne in ribje plošče. Bilo je zelo zelo dobro.