Zemljevid 2020


visited 44 states (19.5%)
Buy Douwe's Machine Learning Book

nedelja, 14. november 2021

Rajske plaže na Kreti: Balos beach

Na Kreti je kar nekaj osupljivo lepih plaž. A kaj, ko večina teh sanjskih plaž je malce skrita in težje dostopnih. Balos je bila prva od sanjskih plaž, ki smo jih obiskali, mogoče je res najlepša.

Od Chanie, glavnega mesta na zahodnem delu Krete, je plaža Balos oddaljena cca 50 km, po lokalnih cestah je to gotovo več kot ura vožnje. Mi smo bili nastanjeni malo ven iz Chanie, zato smo imeli za kakih 10 km krajšo pot. Prilagam zemljevid za predstavo:

Zadnjih 7-10 km po polotoku je solidna in precej široka makadamska cesta, ki pa je izredno prašna. Avto dobi oranžen odtenek, ki se ga ne moreš drugače znebiti, razen kot v avtopralnici ali če dežuje. Poanta rent-a-carjev na Kreti je v tem, da večinoma nimajo zavarovanja za vožnje po makadamu, zato vsi turisti vozijo po tej cesti dosti previdno, nihče noče, da bi se mu ravno tu kaj zgodilo. Se pa najbrž čisto vsak zapelje do Balosa, saj plaža in okolica so čudovito lepi.
Septembra se zjutraj dani ob 7h, z morja vleče vetrič, vreme je skoraj megleno. Se sprašujemo kakšen bo dan, a se odločimo, da na plažo gremo zjutraj. Plaža je res zelo obiskana in pozneje se zelo težko parkiraš. Najprej ob poti se ustavimo natankati avto, ob prevzemu je avto komaj kaj tankan, lih toliko da prideš do črpalke. Malo smo šokirani nad ceno goriva - 1,78-1,98 €/l, pozneje smo videli, da cene so različne na različnih črpalkah, vsepovsod pa je le malo pod 2 €/l. Ker je vožnja po hribih, goriva gre kar precej...
Ob začetku makadamske ceste, za zadnjim naseljem, pobirajo vstopnino, ne spomnim se zneska, nekaj simbolnega. 
Cesta se vijugasto dviga nad obalo. Se vseeno razveselimo, da imamo najet avto, kar pošteno trese na tem makadamu, svoj avto bi bilo žal... Zjutraj se vsi vozijo proti plaže, zato ni prometa nasproti, lahko  izbiramo najbolj gladek del cestišča...
Na koncu makadamske ceste je parkirišče, ob parkirišču je še kafič. Od tu do plaže se moramo spustiti s hriba, približno pol ure peš, kakih 150 m višinske razlike.  
Ob parkirišču na vrhu hriba so koze, ki smukajo bodice. Vse je tako neverjetno prašno, da se samo čudimo, kaj lahko tu ližejo... Ljudi se ne bojijo, pravzaprav pozneje ugotovimo, da so ravno zato tu, če bodo kaj dobili. Eden od sopotnikov malo nižje pustil odprt nahrbtnik medtem ko slikal in se ogledoval, pa so mu koze nahrbtnik prevrnile in pojedli jabolko... 
Pot proti plaži je označena, zdi se mi, da je sploh edina. Itak se vsi odpravljajo na plažo, ne moreš zgrešiti. Pokrajina je neverjetno oranžne barve. Teniske z belim podplatom še dolgo po povratku iz Grčije imajo oranžen podplat... 
Potka proti plaži gre pod pobočjem gore, teren je kamnit, je že prav, da je primerna obutev. V japonkah je kar nerodno.


Ko se pride na najvišjo točko (vzpona je zelo malo), se odpre pogled na drugo stran polotoka in se že vidi del lagune ob plaži. Kar ne moreš verjeti, kako različne barve je voda v morju in laguni. Z vsakim korakom razgled je lepši in vsakih nekaj metrov ne moreš, da ne fotografiraš novi razgled...

Razgled s hriba je res veličasten, pa še sonce je zjutraj na pravi strani... Pogled na plažo, zaliv in plitvo laguno: 
Na mivki so senčniki in ležalniki, plačljivi. Razen teh sence na plaži ni. Seveda, si lahko s seboj prineseš vse, kar želiš. 
Pot na plažo se v daljšem loku spušča po hribu k morju:
Razgledi s poti:

Ob plaži, ob vodi, je mivka. Seveda, se takoj sezuvamo. V drugi polovici septembra je bila temperatura vode v morju okrog 24-25 stopinj. Nam je bilo super in lih prav. Zrak se pa čez dan segreva, bilo je preko 30 in je pretoplo. 
Nekaj skal ob vodi:
Laguna je zelo plitva, voda ne sega več kot do kolen, večinoma le do gležnjev. Na strani morja pa se dno postopoma spušča. V času, ko smo bili tam, je bilo nekaj valov, nič posebno velikega, lih toliko, da je bilo zanimivo jih preskakovati in v njih zaplavati. Barva vode je neverjetno turkizna z nekim mlečnim odtenkom... Slike niso nič drugačne od tega, kakšna je voda v resnici. Gledali smo tam in samo vzdihovali, ali lahko je še lepše... 
Na plaži poleg ležalnikov je majhen lokalček s pijačo in wc po 1 €. Drugače je vse na divje, ne spomnim se niti tušev...
Mivka na plaži je v glavnem ob laguni in na tistem ozkem pasu kopnega, ki povezuje skalo v morju in ostalo kopno. Malce naprej ob obali, je breg že malce skalnat, a od tega je samo še lepše... 
Mivka na nekaterih mestih ima rozast odtenek, prelepo. 


V zalivu ob plaži je zasidranih nekaj čolnov, mora biti prelepo. Okrog 13h pa na plažo dostavijo dnevne izletnike z veliko izletniško ladjo, najbrž iz Chanie. Nekdo je rekel, da na taki ladji pride 300 - 400 ljudi in to se zelo pozna na gneči na plaži... 
Gora nad laguno:

Ležalnik si lahko postaviš kar sredi plitve lagune:
Ob plaži:



Se kopamo, sončimo, ko vse poslikamo in nehamo vzhičeno vzklikati, se spomnimo, da gremo na skalo za ozkim pasom mivke... V skali vidimo tui neko jamo. Sopotniki so šli vse do vrha skale, približno eno uro so porabili za priti gor in dol brez obotavljanja. S poti na skalo se odpre pogled na polotok, na vrhu katerega imamo parkiran avtomobil in od koder smo prišli. Drugačen pogled na zaliv:
Pot k jami je sicer uhojena in sledljiva, ampak hodimo med bodičastimi rastlinami in gole noge so hitro popraskane.
Višje kot se vzpnemo, bolj gorska je stezica. Tudi tu so čudoviti razgledi:
Sama jama je zelo majhna, mogoče 3 m premera, odprtina je visoka nekje 2 m. Skratka, lih toliko, da je tja zanimivo splezati in se poslikati... 
Pogled iz jame na plažo:

Popoldan se naredi gneča, zato se odpravimo proč. Še ko odhajamo, se oziramo nazaj na plažo. Noro lep kraj, ostal mi je v srcu...
Se vozimo nazaj po makadamski cesti, najmanj 2 km od parkirišča ob cesti so parkirani avtomobili, kar pomeni, da vso to pot so morali prehoditi peš do parkirišča in dol do plaže.
Na plaži ni nobene restavracije, mali lokalček ne ponuja hrane, mogoče pakirane prigrizke. Tako že v prvi vasi ob koncu makadama spremljamo, če bodo kake odprte gostilne. Čas je za kosilo.
Pogosto na Kreti (pa tudi v Albaniji) videvamo "model" cerkvi ali stavbe ob cesti. Nismo ugotovili namena teh modelov... 
V centru vasi sta vaška taverna in zelo lepa restavracija. Gremo v restavracijo "Gramboussa", ker ima lep razgled na hribe s terase in je res lep lep ambient. 

Čas je za grško kuhinjo, si naročamo grške jedi, za vse niti ne vemo, kaj točno bomo dobili. Souvlaki, musaka, taziki, grška in kretska solate, grško vino in pivo, ter vsekakor prav kar popečen domač kruh in lokalno oljčno olje, za zaključek še veliko sadja... Noro dobro, okusno. Za zaključek gazda prinese še raki, to je kar v navadi v vseh restavracijah, kjer smo jedli... Težko je biti šofer v Grčiji :) Restavracijo priporočam vsem, odlično smo jedli in pili, porabili cca 25 € / os. 
Cerkev v vasici poleg restavracije:

Siti se odpravimo na večerni ogled mesta, gremo v Chanijo. Ni čudno, da nam ni bilo do mesta, siti, utrujeni s plaže, vroče... O Chaniji sem napisala že v prvem postu.

Naslednji post bo o še eni čudoviti plaži - Elafonisi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar