Jordanija z avtomobilom: Jerash

Oblačno, 11 °C

Danes se odpravimo na sever do 70 km oddaljenega Jerasha. 

Zajtrk v hotelu nas malo preseneti z izbiro sestavin (in zajtrk tukaj je bil dober) – falafel, marmelada, kuhana jajca, instant kava, biškoti, palačinke in tortilja-kruh. Hotel je res prijeten, ampak ravno v naši sobi gretje ne dela. Imamo klimo in je prižgana, a toplega zraka ni. Imamo še mali kalorifer, ki je edini, ki proizvaja toploto v sobi. Ko ga ugasneš – spet je vlažno in ledeno mrzlo. 

Potujemo z rent-a-carji. Eden od avtomobilov zjutraj ne vžge, je pač crknila baterija… Folklora… Skoraj 2 uri čakamo na nov avto, še dobro, da smo še vedno dokaj blizu letališča (30 km), kjer rent-a-car ima sedež. Ko se lahko odpeljemo, najprej gremo na črpalko, tu je v navadi, da dobiš avto s (skoraj) praznim tankom, tako tudi vrneš. Bencin tu stane okrog 1 € na liter. 
Jutranja konica v Madabi:

Prestolnico Jordanije Amman samo prevozimo skozi v gostem prometu. Celo opazimo nekakšen red (pričakovala sem popoln kaos v slogu Maroka). Mesto deluje prijetno, za arabski svet tudi urejeno. 

Na daleč smo ugibali, ali je to Lidl ali Ikea, ko smo videli noter kavči, postalo je jasno, da je IKEA:

Amman: 

 Tankamo na Petrolu:

Okolica Ammana je gričevnata, zelena. Vse vzdolž ceste so polja, oljčni nasadi. Ob cesti, tudi če je – avtocesti, prodajajo veliko zelenjave. Vidiš, da je vse domače – korenje, cvetača, zelje… Imajo en zanimiv način zlaganja korenčka – kar na »smrečico«, zelo simpatično, vsakokrat smo se razveselili.  

Iz Ammana se cesta zelo spušča. Amman, enako kot Madaba, leži na višini 600-750 metrov nad morsko gladino, Jerash deluje, da leži precej nižje, je že veliko bližje reki Jordan, ki se izteka v Mrtvo morje. A vodič pove, da tudi Jerash je na višini 600 m, kakor večji del Jordanije. Cesta je v redu, večinoma hitra cesta, dvopasovnica, nekaj lukenj, a nobene drame. 

Jerash je mesto še iz časov Rimskega imperija, ki je tedaj segal globoko v arabski svet. Tu so najdene tudi stare naselbine celo veliko pred Rimskim imperijem – pred 7-5 tisoč let pred našim štetjem… Moderno mesto je na hribu, čisto poleg ostankov rimskega mesta.

 Moderni Jerash:

 Ob ograji rimskega mesta se vozimo do parkirišča na vhodu v arheološki park.

 Se vidi rimsko gledališče:

 Parkirišče:

Ostanki rimskega mesta so odlično ohranjeni, nekdanje mesto se razteza po velikem pobočju hriba in z malo domišlije si lahko lepo predstavljaš, kakšno je bilo mesto pred  2000 let. Takrat je tu živelo okrog 5000 ljudi. 

Prvotno je Jerash nastal kot karavan-saraj, tu so se križali trgovske poti karavan – na poti med Evropo, Azijo in Afriko. Ker je mesto nastalo na stičišču karavanskih poti, karavane, kamele, v mesto niso smele, so jih pustili pred mestnimi vrati. 

Po rimskem mestu (arheološki park, vstop po Jordann pass-u) nas vodi njihov vodnik, zelo zanimivo in jasno razlaga. Potoži, da pred letom 2011, preden so se začeli politični pretresi na Bližnjem vzhodu, so imeli po 3000 turistov dnevno, zdaj so si malo spet opomogli, a komaj dosegajo 1000 turistov na dan. Povsod v Jordaniji smo se počutili kot turisti dobrodošli. Vsak, turistični delavec ali ne, nas je lepo pozdravil z »Welcome to Jordan!«. 

 Na začetku antičnega mesta gremo mimo hipodroma, oz. njegovih ostankov. 

Leta 750 (približno, točne letnice si nisem zapomnila) je bil na tem območju en zelo velik potres, ki je uničil ogromno mest na Bližnjem vzhodu. Jerash po potresu si ni opomogel in je počasi propadel kot nekdanje rimsko mesto. Dolgo po potresu ljudje se niso odločali za bivanje tukaj. Trgovske poti so se tedaj preusmerili v glavnem na morje, tudi politična situacija se je spreminjala.

Sčasoma se je Jerash znašel do 3 m pod zemljo, ostanki so začeli izkopavati že v sodobnem času. Sedaj je to najbolje ohranjeno rimsko mesto izven Italije. 

 Se sprehajamo skozi staro mesto. Najbolj navduši nekdanji trg, ki ga še vedno obkrožajo kolone.

Nekaj kosov kolon so se zamaknile, najbrž od potresov, ki včasih stresajo to območje, ampak v glavnem še stojijo.

Neverjetna rekonstrukcija v 3 D, kakšno je bilo mesto Jerash v času rimljan: Jerash 3d reconstruction. Zdaj, ko sem bila tam, je izjemno zanimivo videti rekonstrukcijo in prepoznati mesto v vsej njegovi lepoti. 

 V zadnjem stoletju se je število prebivalstva sedanjega Jerasha naraslo tako zelo, da so celo izsušili reko ob mestu. 

 Nad okroglim trgom je svoj čas kraljeval Zevsov tempelj iz 2. stoletja. Sedaj je ostalo le nekaj kolon in ostanki sten. A razgled na nekdanje (in sedanje) mesto in trg pod nami je še vedno osupljiv.  

Zgodovinarji še danes si niso enotni glede glavne funkcije tega čudovitega trga. Eni menijo, da je to bila v glavnem velika tržnica, drugi so mnenja, da je bil trg namenjen predvsem za obred žrtvovanja. 

Iz vzpetine se lepo vidi, kje vse je bilo nekdanje mesto. Velik del je še vedno pod zemljo. Razkopani so največje stavbe, v glavnem tiste, ki so se videle ven. Hiše običajnih ljudi, veliko manjših cerkva je še vedno pod 2-3 metri zemlje... Še veliko generacij arheologov bodo imeli tukaj kaj početi.

Sprehodimo se do amfiteatra, ki je tretji po velikosti v Jordaniji, sprejemal je do 3 tisoč ljudi. Pred sceno je ena točka, na kateri se ustvari izjemen odmev. Neverjetno, kako lahko so kaj takega zgradili še par tisoč let nazaj. 2 lokalna glasbenika igrata na boben in dude, zelo živahen motiv, vsake toliko nekdo od obiskovalcev celo zapleše. Prav simpatično. 

Našli so nekaj dokumentov, ki navajajo, da za gradnjo gledališča sredstva so prispevali nekdanji legionarji. Ko je gledališče delovalo, imeli so tudi platneno streho. 

Stene gledališča so se podrle v potresu 749 leta. Vseeno so ga pozneje uporabljali križarji v srednjem veku, predvsem zato, da so se tu skrili pred muslimanskimi bojevniki, ki so se borili za to ozemlje. 

V sedanjem času Južno gledališče (v Jerashu imamo še manjše, Severno gledališče) včasih uporabljajo za koncerte in za vsakoletni Jerash - festival.  

Na hribu nasproti rimskega Jerasha so se v srednjem veku naselili lokalci, arabci, ti se niso veliko zanimali za rimsko mesto, zato je ostalo dosti dobro ohranjeno. 
Pogled na nekdanje in sedanje mesto:

Pod nogami, pod zeleno travo in rožicami je nekdanje mesto... Ne vem, kako to, ampak ta rimska mesta, tudi, če so samo ostanki, imajo svoj čar. Samo kamenje in ruševine, ampak povsod se je prijetno sprehajati... In v Rimskem forumu, in v Aspendosu, in v Volubilisu...  Se je kar raztezal Rimski imperij... 

 Nekdanja ulica:

 Ostanki bizantinske cerkve, zelo lep mozaik po tleh. Cerkev je iz 6. stoletja, bilo jih je več. 

Vodnik nas opozori na zanimiv način, kako so zlagali kamniti lok - zgornji kamen ni bil lih pravokoten in je držal celoten lok skupaj. In še vedno se drži!!

Tempelj Artemide bil je zelo velik, ostanki še vedno pokažejo kako pompozen je bil. Jordanci se sedaj pogajajo za to, da ga uvrstijo na UNESCOv seznam. 

 Kolone še vedno stojijo po potresu. Čeprav naslednjega mogoče ne zdržijo. 

Tempelj Artemide je bil zgrajen kot poklon boginji Jerasha, stal je več kot 600 let. Čeprav prav do konca tempelj ni bil nikoli zgrajen, planirali so narediti 32 kolon, postavljenih je bilo "samo" 12. In prav kolone še vedno stojijo.  

  

Obiščemo še manjši, Severni, amfiteater, kjer se da raziskovati tudi notranji prostori. Ker smo v Jordaniji, malo razmišljamo tudi o varnosti… Vse je tako, kot je ostalo po potresu oz. kot so izkopali. Vodnik je povedal, da je še zelo velik del mesta pod zemljo, ker enostavno ni dovolj usposobljenega kadra, arheologov (= ni denarja). Pravi, da na univerzi v Ammanu sedaj so sprejeli cel letnik za študij arheologije, tako si obetajo kvaliteten lokalni kader. 

Severno gledališče menda je bilo primarno namenjeno glasbi in poeziji. Tu se je sestajal tudi mestni svet. Zgornji balkon s sedeži je bil dodan pozneje, očitno, ko je bilo mesto še večje.  

  

Sprehodimo se po tedaj glavni trgovski ulici od severnih do južnih vrat v mesto – Cardo Maximus. Rimljani so bili pravi strokovnjaki za načrtovanje mest. Vedno so naredili ulico sever – jug, ki jo prečka ulica vzhod – zahod. Ob kolonah, ki so označevali »vozni« del ulice, so tudi pločniki, nato pa so bile trgovine. Hiše prebivalcev so bile zadaj za trgovinami. 

 Detajli:

Cardo povezuje Severna in Južna vrata v mesto. Kamni cestišča ulice še vedno hranijo sledi vpreg.

Ko gremo po cardo, gremo mimo nekdanje tržnice z vodnjakom, nato še mimo nimfeuma iz 2.stoletja. Tu je bil glavni vodnjak v  mestu in hkrati tu je bil tempelj nimf, zelo bogato okrašen z marmorjem in različnimi okraski. Voda se je zbirala v bazenu, od tam skozi kamnite glave levov stekala v kanale.  

Na križišču ulic sever - jug in vzhod - zahod je bil okrogel trg. Na tabli je skica nekdanjega trga. Bilo je res bogato in lepo mesto... 

Na vhodu v Jerash je nekakšna tržnica s trgovinami s spominki, ob parkirišču pa je samopostrežna restavracija. Se zdilamo za kosilo po 5 JD s vključeno pijačo (začeli smo pri 7 JD brez pijače ;)). Ni kulinarični presežek, je pa solidno, se najemo. Predvsem pa lih pravi čas.  

Nadaljevanje: Ajlun