Jordanija z avtomobilom: Ajlun

Iz Jerasha se odpravimo do naslednje točke na poti - Ajlun (se prebere – Ažljun). Ajlun je eden od gradov, ki so jih zgradili v času križarskih vojn za obrambo imperija, križarji so prišli vse do tu. Grad leži na vrhu hriba, na višini 1120 m, do vhoda v grad se pripelješ kar z avtom, vhod po Jordan pass-u prost. Iz Jerasha do Ajluna je manj kot pol ure vožnje. 

Ob poti je spet ogromno stojnic z res čudovito zelenjavo. Korenček je res oranžen, redkvice so velike kakor jabolka... 

 Pogled na grad pred nami, na vrhu hriba:

 Cesta v mesto Ajlun:

 Mesto Ajlun leži pod pobočjem hriba, grad pa kraljuje nad mestom. 

Sam grad zunaj niti nikjer ne moremo slikati, še najbolj naredi vtis, ko ga zagledaš iz doline na vrh hriba. V bližini so le ostanki sten...

Grad je bil zgrajen na res strateškem položaju, v lepem vremenu se od tu vidi Zahodni breg, Izrael in celotno okolico. Od tu je samo 140 km do Damaska v Siriji. Iz grada so lahko nadzorovali dostop v dolino reke Jordan in trgovske poti iz Jordanije v Sirijo. 

S hriba, na katerem je zgrajen grad, je lep razgled na sedanje mesto Ajlun. V modernem mestu živi polovica musliman, druga polovica so v glavnem kristjane. Ta predel Jordanije je zelo zelen, v Ajlunu je najboljše  oljčno olje v Jordaniji, tudi dobro vino, tu je veliko trt. 

 Naš vodič po gradu:

Grad je bil zgrajen v 12. stoletju, v času vladavine sultana Salahuddin-a, da bi ustavili prodor križarjev, ki nikoli niso uspeli osvojiti grad. V času mongolskih napadov je bil grad deloma uničen, potem zopet popravljen in uporabljen. V glavnem so ga uporabljali za nastanitev vojsk , ki je spremljala dogajanje v okolici. Tudi ta grad je bil precej poškodovan v potresih 100-150 let nazaj... 

Tu v bližini so tudi rudniki železa, zato iz grada so ščitili in nadzorovali tudi rudnike, saj železo je bilo ključno za izdelavo orožja. 

Razgledi so res krasni in najbrž so glavni razlog, da prideš sem. 

 Grad je zanimiv, pravi srednji vek. Opreme sicer ni sploh, samo stene. Grad si ogledamo kar se da hitro. 

Danes sicer ne dežuje, ampak povsod je mrzlo, veter in je nasploh zelo surovo. Nikakor nismo pričakovali takega vremena v Jordaniji.

Nekaj prostorov v gradu je ohranjenih, notri je celo manjši muzej. Vodič nas opozori na posebno izdelavo stropa - kamni niso gladko položeni, značilno za neko posebno dobo pri gradnjah na tem območju.

 Slikam tablo z letnicami, kako so si sledile dobe in vladavine, da vsaj približno imam predstavo o zgodovini tega predela sveta... 

 Na samem vrhu grada:

Iz Ajluna se vračamo v Madabo preko doline reke Jordan. Najprej se moramo precej spustiti, reka je veliko nižje...  

 Umetno jezero v hribih Jordanije. V severnem delu (vsaj spomladi) ne manjka vode.

 Zeleni griči, čudovito:

Območje je zelo zeleno, polno je rastlinjakov in toplih gred. Pravzaprav celotna dolina je oblečena v plastiko. Ko se zapeljemo pred eden od semaforjev na stičišču dveh regionalnih cest, dolgo stojimo na rdeči luči, dokler nekako ne ugotovimo, da na semaforju je VEDNO rdeča luč. Greš čez pač, kadar se ti zdi, da je primeren trenutek… J

 Dolgo, več 10 km, se vozimo po dolini reke Jordan. Neskončni rastlinjaki in redka naselja. 

Okrog šeste ure se hitro stemni, mi je žal, da sem malo fotografirala. Nekaj posebnega. Zaradi poljedelstva so reko popolnoma izsušili, tako ne nese več svoje vode v Mrtvo morje in se morje hitro suši. Tukaj vidimo zakaj… 

Da se v gužvi ne vozimo čez Amman, se zapeljemo v Madabo kar preko gore Nebo. Je vzpon, a nič ekstremnega (kot bi šel čez Vršič, še manj). Gora Nebo je tista, kjer je Mojzes zagledal obljubljeno deželo. Tu smo v temi, zato dežele ne vidimo. Se vrnemo sem jutri zjutraj.

Naselja na poti: 

 Opažam, da ostanki vrvi sploh ne poberejo s stebra: 

 V Madabi se odpravimo v »našo« restavracijo – na humus, kebab, falafel. Freddy pije jordansko pivo »Petra«. Pravi, da je dobro, ima 8 % alkohola. A v trgovini nasproti hotela smo videli pivo s 16 %...

V sobi je še vedno ledenica. 2 dni pripomb na recepciji prinesli samo predlog menjati sobo. Segrevamo se z malim kaloriferjem, klima ne dela. Prinesli so nam še drugi kalorifer za kopalnico. Ta je nehal delati takoj za tem, ko je vrgel ven varovalko v kopalnici. Tako nimamo niti luči J Zato zjutraj smo toliko bolj veseli sonca.

Nadaljevanje: Dan 3. Gora Nebo. Mrtvo morje. Ma'In SPA.