Camino Frances. Dan20: Ledigos - Bercianos del Real Camino

 Oblačno, -1°C / +6°C

Hostal v Ledigosu je res odličen. Bile sva samo dve - jaz in nezgovorna španka, kar je skoraj nepredstavljiva kombinacija. Zjutraj v restavraciji hostla je bil tudi zajtrk, po-špansko skromen, a vseeno veliko bolje kot ostali dni povsem brez zajtrka. Kava in popečen kruh z maslom in marmelado. Ravno prav za začeti dan.

Ledigos si je nadel ime sredine Camino - če štejemo od Roncevallesa, je ravno 380 km v vsako smer, tako do Santiaga, kot do Roncevallesa. Ker v glavnem se za začetek Francoske poti šteje Saint Jean Pied de Port, to je še dodatnih 27 km.

Današnjo pot začnem ob 8h zjutraj, ko se ravno dani, tik ob klopi z oznako sredine poti. Danes pričakujem veliko naselij na poti, se že veselim.

Do prvega naselja - Terradillos de los Templarios - je manj kot uro hoje. V poletnem času tu obratuje albergue. Kraj ni prav zelo majhen, celo srečam par ljudi. Vse je sicer zaprto, zato hitro grem naprej. Samo cerkev na griču pritegne mojo pozornost.

Oblačen in turoben dan, vse je sivo, pot med polji nič kaj zanimiva. Še dobro, da so naselja.

Na začetku naslednjega naselja - Moratinos - je moderen albergue z odprto restavracijo. Se razveselim kave. Ko stopim notri, srečam meni znane korejce, vsi so spali tukaj, ravno zaključujejo z zajtrkom. Korejcem se čudim ves čas, kako jim uspe tako dolgo zjutraj se obirati, enostavno ne vem, kaj lahko tako dolgo počnejo. A se jim pridružim, pa si naročim kar še en zajtrk. Haha, lih tako kava in popečen kruh z maslom in marmelado... Danes je glede prehrane dober dan in ga moram izkoristiti.

Po dolgi pavzi nadaljujem pot, v glavnem ob manj prometni cesti. Pot je popolnoma enolična in nič kaj zanimiva. 

Naselje San Nicolas del Real Camino se ponaša s pletenimi okraski na trgu ob cerkvi. Baročna cerkev menda ima zelo poseben oltar, kraj povezujejo s templarji, pa vsekakor s Camino. Preseneča me, kako veliko naselij ob poti že v svojem imenu nosi naziv "Camino".

Nekje med tem naseljem in naslednjim krajem, prečkam mejo med provincami Palencia in Leon. 

Pot med polji:

Tik pred Sahagunom, razmeroma velikem kraju na Camino - 2800 prebivalcev, zavijem malce z glavne poti ob cesti do 850 let stare cerkvi Ermita Virgen del Puente. Potok ob cerkvi prečkam po rimskem mostu, cerkev je v zelo prijetnem parki. Spomladi mora biti tukaj res krasno... 

K preprosti cerkvi vsako leto 25. aprila imajo lokalno romanje. Dostop k cerkvi in parku pred njo krasita dva simbolna kipa. Tudi tukaj so prepričani, da je to sredina Camino. ;) Tudi prav. Kraj je res prijeten in je bilo vredno zaviti sem z glavne poti.

Še kratka pot čez polje do Sahaguna. Sahagun bi bil odličen kraj za prenočitev, tudi albergue obratuje. A nikakor nisem uspela tako sestaviti etape, da bi tu prenočila. Iz Ledigosa do tu je enostavno prekratko - vsega 16 km. 

Sahagun je malo živahno mestece, se ustavim v lokalu ob glavnem trgu na tapase in pijačo. Naštudiram kraj, kjer bom spala nocoj - Bercianos del Real Camino - in nisem prav nič prepričana, da bo tam kaka trgovina ali gostilna. Zato v Sahagunu se ustavim v mojem že priljubljenem supermarketu Dia in si nabavim nekaj hrane za večerjo in za jutri dopoldan.

Sahagun ima nekoliko čudno auro ali vzdušje - poleg živahnih in urejenih ulic so deloma porušene stavbe, na delu proti izhodu iz mesta je več pompoznih cerkva, nekatere so spet samo ruševine. Ostanki samostana San Benito iz 10. stoletja so med najbolj pomembnimi ostanki benedikčanskih samostanov v Španiji. 

Na izhodu iz mesta je zelo lep rimski most iz 11. stoletja, ki je bil tekom let večkrat obnovljen. Tudi sedaj je celotno območje zaprto za prenovo in pot je speljana nekoliko okrog preko sosednjega mostu. Tako veliki rimski most vidim le na daleč skozi ograjo gradbišča. 

Za Sahagunom me čaka 10 km tik ob cesti. Enolična pot, ki pa, ugotavljam, me nič ne moti. Pač greš in greš. Raje imam razglede in dinamično pokrajino, a mi ne pride na kraj pameti, da bi zaradi nezanimive pokrajine kak del Camino preskočila.

10 km približno tako:

V bližini moje ciljne vasice je mala cerkvica kar sredi polja - Virgen del Perales:

 Proti koncu dneva je celo pokukalo sonce ven. Dnevna razdalja je zame kar precejšnja - 28 km. Na koncu dneva samo še čakam, da pridem do prenočišča.

Kraj Bercianos del Real Camino je popolnoma nezanimiv. Mogoče mu delam krivico, ker nisem šla čez center, temveč mičkeno po stranski ulici, tako, da je bilo prenočišče čim bližje. 

Prenočišče je nekoliko čudno, mogoče ker je bilo tako sivo vreme in kmalu že tema. Notranje dvorišče med tremi povezanimi hišami, vstopaš na dvorišče z dveh različnih strani skozi na stežaj odprta portona. Dvorišče je hkrati terasa lokala, ki je v eni od hiš. Tam me prijavijo v prenočišče. Izkaže se, da sem tukaj sama. Vstop v spalnico in kopalnico spet direktno iz dvorišča. Lastnica prižge gretje in kmalu je res prijetno toplo v spalnicah, kopalnica pa je ostala ledena, še dobro, da je voda res topla. V gostilni, ki je preko dvorišča, je prijetna peč in je notri res lepo toplo. Notri je nekaj domačinov, igrajo domine. Vprašam, če imajo kaj hrane, a je na voljo samo pijača in nekaj pakiranih prigrizkov. Obljubljene na spletu kuhinje ne najdem, ko vprašam lastnika, me pelje do nekega nadstreška pri drugem portonu, kjer se skriva mikrovalovna in nekaj posode. Poleti najbrž si tukaj lahko kaj pripraviš in poješ zunaj na terasi, zdaj pa je zunaj prekleto mrzlo in se bojim, da bo vsak čas deževalo. Mi pa dovolijo, da jem svojo hrano (še dobro, da sem si jo nabavila v trgovini v Sahagunu!) notri v gostilni. Na srečo mikrovalovna mi je dovolj, poleg si naročim kozarec ali dva vina, skratka, večer se je naredil čisto v redu. 

Predem se odpravim v svojo spalnico, povprašam lastnico, če se portone čez noč zaprejo. Vhod v spalnico se ne zaklepa in se res ne počutim prijetno spati tam sama. Lastnica me potolaži, da ko stranke iz lokala gredo proč, se vse zaklene, da pa oni so doma prav tu v teh hišah in sosednji z mano vhod vodi v stanovanje njene mame. Tako veliko bolj mirna grem v svojo spalnico, si kuham čaj in uživam v mirnem večeru. Po dolgem dnevu rabim samo počitek.

Kljub čudnemu občutku, najbrž zato, ker sem bila čisto sama, se je kraj izkazal kot v redu... Se pa sprašujem, kje so moji korejci...

Danes sem prehodila 28 km v 8 urah.

Naslednji dan: Bercianos del Real Camino -- Mansilla de las Mulas