Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Z avtodomom po Slovaški: Visoke Tatre. Štrbske Pleso.

petek, 30. oktober 2020

Z avtodomom po Slovaški: Visoke Tatre. Štrbske Pleso.

Dan 5. Levoča – Štrbske Pleso – Pribylina – Liptovski Trnovec.

Zjutraj +14°C, rosa

Peti dan na poti smo v kampu Levoča, tu ni več daleč do Visokih Tatr. Danes gremo v hribe.

Zjutraj se zopet vozimo čez Levočo, čez prelep center mesta, tu čez gre tudi Jakobova pot, mi kar zaigra srce, ko srečam rumene puščice in školjke…

Naš kamp:

Očarljivo mestece Levoča:

Se vozimo najprej po avtocesti v smeri Visoke Tatre. Tam nekje je tudi najvišja gora Slovaške – Gerlachovsky Štit, 2655 m, malce nižji od našega Triglava. Mi smo namenjeni v Štrbske Pleso, zimsko-športno letovišče v Visokih Tatrah, kakor je Kranjska Gora oz. Planica, saj tudi tu imajo skakalnice svetovnega nivoja.

Gore v daljavi, tukaj je prav poseben čar, saj se vozimo po veliki dolini in ogromne gore so pred nami:

Visoka gora na levi strani bi znala biti prav Gerlachovski Štit, najvišji vrh Slovačke.

V Popradu, večjem mestu na tem delu Slovaške, zavijemo z avtoceste in se začnemo dvigati v hribe v smeti Tatranske Lomnice. Gore so ves čas pred nami, vidimo smučarsko progo, po kateri so tekmovali tudi za svetovni pokal.

V Tatranski Lomnici se ne ustavljamo, se samo zapeljemo skozi, to je podobno kot Štrbske Pleso zimsko športno letovišče, zelo prijetno mesto, polno je hotelov, trgovinic, restavracij. Mesto leži kar pod smučiščem na višini 800 m.

Se vozimo ob vznožju gor, nekje na višini 900 metrov nad nivojem morja, skozi več turističnih naselij. V bližini po pobočju gore je speljana tudi železnica, ki je še v času socializma omogočala vsakemu, da se lahko do hotelov in smučišč pripelje z vlakom. Spodaj pa so razgledi na prostrano dolino, saj gore so samo na eni strani.

Tu v hribih so naselja veliko bolj urejena in na pogled imajo višji standard. Kljub temu tu pa tam tudi tukaj videvamo rome. Na Slovaškem jih je menda nekje okrog 500 tisoč. Nekateri hoteli stojijo prazni, propadajo.

Postopoma se cesta vzpne na 1300 metrov, cesta je zelo dobra, tudi razgledna. Kar pogrešam več postankov za občudovanje panoram in fotke.

Štrbske Pleso

oblačno, +17°C

Iz Levoče do kraja Štrbske Pleso se vozimo približno uro 15 min. Na začetku mesta ob hotelu in trgovinah je parkirišče zaprto, poteka prireditev v hitri hoji.

Se zapeljemo še naprej, skoraj do vznožja skakalnic, tam je še eno veliko makadamsko parkirišče, tokrat plačljivo.

Najprej gremo pogledati skakalnice, nekoč je tu skakal znani Jirži Raška. Skakalnice smo videli tudi v Planici, tako nekega neverjetnega občudovanja ni, je pa okolica tukaj zelo lepa.

Sedežnice tudi obratujejo, čeprav ozračje je prav hladno in ponekod piha mrzel veter. Nad gorami se zbirajo temni oblaki, napovedan je dež. Gore nad nami so visoke okrog 2400 m, deloma se da priti tja s sedežnico, na vrh pa bi morali kar peš.

Pogled na goro Solisko, najvišji vrh je te gore 2412m.

Načrt planinskih in sprehajalnih poti. Kjer koli smo bili po Slovaškem, pohodne in kolesarske poti so vedno lepo označeni.

Mi naredimo sprehod do centra s trgovinami in hoteli, se okrepčamo na eni od stojnic )poleg kapučina nam postrežejo krompirjevo palačinko z veliko česna. Pa še dobra je bila!).

Pogled na "snežni stadion" pri skakalnicah:

Najlepši del kraja (poleg hribov) je jezero Štrbske Pleso. Visokogorsko jezero leži na višini 1346 m.

Nato se podamo na krasno sprehajalno pot okoli jezera. Od jezera so prečudovite razgledi na hribe v ozadju in na hoteli ob bregovih jezera. Zanimiva svetloba s temnimi oblaki in občasnimi sončnimi žarki nam pričara prav posebne fotografije. Jezero je prekrasno, pot okrog celotnega jezera je dolga cca 2,25 km. Krasen kraj.