Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

torek, 13. marec 2018

Fotopotep: staro mesto Jaffa

Sobota. Zgodnje jutro v Tel Avivu. Sem šla zgodaj spat in sem zgodaj budna. Grem na jutranji sprehod. Danes je mesto drugačno – nič prometa, zelo malo ljudi, tu pa tam nekdo trimčka ali se sprehaja s psom. Sliši se celo petje ptic. V dvomilijonskem mestu! Danes je shabat. Dan, ko se nič ne dela, dan za počitek in relaks.  
Nekatere stavbe po mestu so prav zanimive. Center mesta je celo vpisan na Unescov seznam zaradi sloga gradnje Bauhaus, modernega nemškega sloga in 30-h let prejšnjega stoletja. Menda v nobenem drugem mestu to ni tako očitno in ne prevladuje tako kot tukaj, pa še Bližnji vzhod je, ne pa neko nemško mesto.
 Rotschild boulevard:
Zgornja nadstropja nebotičnikov so še v oblakih. 

 McDonald's ne bi prepoznala, če ne bi bilo rumenega M-ja. ;)
 Še naprej Rotschild boulevard:


 Kontrasti, to je povsod v Tel Avivu:




 »Orbitrek« na več krajih po mestu:
Danes gremo do Jaffe, starega mesta, okrog katerega potem se je razvil Tel Aviv in ga je »pojedel«. Ko sem bila zjutraj sama na sprehodu zunaj, bilo je še megleno in hladno. Vsem naročim, naj se toplo oblečejo za sprehod do Jaffe. Čez natančno 10 minut po tem, ko smo zapustili hotel, je posijalo sonce, oblaki so kar izginili in naredilo se je prekrasno toplo in sončno jutro. Potem še ves dan smo nosili jakne in majice v rokah in nahrbtnikih...

 Grafiti:




Clock tower je prav ob vhodu v staro mesto. Legenda pravi, da je tu živel nek človek, ki je edini v mestu imel uro. In vsi so ga hodili spraševati koliko je ura. Ko se je tega naveličal, je zgradil stolp z uro, da vsi že od daleč vidijo.

 Sproščen »nedeljski« feeling, počasen sprehod skozi prazne ulice do plaže v bližini Jaffe. Ob morju in v starem delu je že precej ljudi, vsi se sprehajajo, marsikdo si privošči »piknik« v parku ob morju ali na plaži, tu pa tam so predstavi pouličnih glasbenikov. 




 Prav malo pred obalo Jaffe v morju so ene skale, ki zase niso nič posebnega, znane pa so kot Andromedine skale in, seveda, je z njimi povezana žalostna legenda o nesrečni ljubezni. 

 Sprehodimo se skozi staro pristanišče. Neuradno pristanišče v Jaffi velja za najstarejše na svetu, že kar 4000 let. Prav sem so prihajale ladje z romarji v Jeruzalem. 



Deček na pomolu lovi ribo, ujel je že precej malih ribic. Poleg je mačka, ki noče te ribe. Se hecamo na ta račun, mali pravi, da ta muca je razvajena in je meso. Ujete ribice bo odnesel v mesto za druge mačke... 
Zavijemo v art galerijo. Nekaj lepih slik, nekaj zanimivih knjig in razglednic. Ne vem kako, slikala sem samo kičaste ploščice Putina in Trumpa ;)
Nadaljujemo sprehod ob morju, pri trgovkah kar na promenadi kupimo presto, nato še svežo spremuto. 


 Ob morju je velik in zelo prijeten park.



 Park in Pogled na staro Jaffo:

 Predstave v parku:

 Stari svetilnik Jaffe se je sedaj znašel na dvorišču ene od zasebnih hiš.

Iz pristanišča nato zavijemo v ozke ulice Jaffe. To je t.i. Konzularni predel, saj v obdobju pred prvo svetovno vojno je bilo tu več veleposlaništev, ki so poročali o dogodkih v tedanji Palestini, tako se je tu razvil krščanski predel.

 Ena od umetniških galerij:

Tablice z nazivi ulic in hiš. Na eni piše, da tu živi kipar. 
 Detajli: 
 Zelo orientalsko:
Navdušil me je vijoličen konj na terasi. Seveda, je tam z razlogom. Tam je nek muzej, povezan z umetnostjo. 


Na trgu v starem mestu se ustavimo na kavico in sladoled. Zdaj smo že navajeni njihovih cen in več ne računamo v Evre, skoraj ni več tako grozno. Pri sladoledih pa so cene napisane tudi v Evrih, o, groza, 4,5 € mala kepica sladoleda... ;)  A kaj, ko tako paše... Uživamo v kavi in sladoledu na sončku. Tukaj je dobrih 23-24°C, pri nas je nula, dež in močan veter... Še danes bomo tam. 
Na prospektu preberemo za most želja in ga poiščemo. Vsak se postavi ob svojem znaku horoskopa, podrgne svoj znak, gleda v morje in si kaj začeli... Želja bi se morala izpolniti. 
Čeprav je tukaj pretežno židovsko območje, živi tukaj tudi veliko musliman in kristjan. Cerkev Svetega Petra v Jaffi:
Na vrhu griča v parku se odpre prelep razgled na Tel Aviv. Tukaj naredimo eno od mnogih skupinskih slik. V Jaffi je tako prijetno sproščeno in relaks vzdušje, fantastičen dopoldan. 



Iz parka se spustimo na drugo stran hribčka, proč od morja. Tu so zopet ozke ulice hiš iz rumenega kamna. Sedaj v tem predelu živi veliko umetniških dušic, slikarji, glasbeniki, kiparji ipd... Ta del Jaffe se prav imenuje predel slikarjev.
Še ena zanimivost Jaffe – viseče drevo. Ko so se gradili bloki na obrobju stare Jaffe so uničili marsikatero drevo. Eden od domačinov je želel vseeno posaditi drevo pomarančevca, pa mu niso dovolili. Tako se je on znašel in obesil zelo veliko vazo in vanjo vseeno posadil drevo. In sedaj je to postala prava posebnost Jaffe.
V Jugoslaviji je vsak poznal pomaranče Jaffa. So doma prav na tem območju, čeprav zdaj jih proizvajajo veliko manj, zemlja v okolici Tel Aviva je postala neverjetno draga.
 Jaffo zapustimo skozi Abu Nabbut gate, vrata proti Jeruzalemu. Tukaj se je začela nekoč cesta v Jeruzalem. Takoj za vrati, zunaj mesta je bila tržnica. 

Na sosednji ulici je nek protest, promet je zaprt, policist nas zelo prijazno usmeri po sosednji ulici. Poskušamo povprašati, kaj je vzrok protesta, nekaj glede stavke, nič globalnega, si nisem dobro zapomnila... 
 Ponovno smo na trgu pred stolpom z uro:
Nazaj grede se ustavimo še na tržnici hand made izdelkov – tržnica je dobila prostor na stari železniški postaji, ki je popolnoma prenovljena in urejena in je prav lep kraj s predstavami za otroke, kavarnicami, nekaj simpatičnimi trgovinami in štanti.

Takoj poleg prijetne tržnice je ograja, za katero se skriva vojačka tehnika. Polno kontrastov je. Kot so nebotičniki in male hišice, ki skoraj razpadajo. 


Ko je ura za odhod na letališče, smo že v hostlu. Zaradi shabata na letališče gremo s taksijem, avtobusi danes ne vozijo. 15 minut in smo na letališču. Že na letalskih kartah je označeno, da na letališču moraš biti 3 ure prej zaradi varnostnih kontrol. Takoj nas izločijo iz skupne vrste kot skupinico 11 ljudi. Določimo »vodjo«, ki jo izprašajo glede vsega kar smo počeli, kje bili, ali se je kdo gibal po svoje, ali smo kje puščali prtljago, če nam je kdo kaj podaril. Nato »zaslišujejo« vsakega posebej. V angleščini. Tudi mene vpraša, če mi je kdo kaj podaril in če sem kje puščala kovček. Brez zadržkov pove – skušam ugotoviti, ali so vam lahko kdo kje podtaknil bombo... Malo ti je neprijetno. Smo res imeli prtljago v hotelski shrambi celo jutro. Vse, kar hočejo, bi nam lahko podtaknili. V pol ure opravimo razgovore, nato kontrola potnih listov. Ena je pomotoma zavrgla listič z vstopno vizo, se sekiramo, ali bo iz tega problem. Ne, sploh ne. Dobimo novega, za izstop.


V trgovinah na letališču porabimo še zadnji šekeli. Na letalu tokrat imamo sedeži v 1. vrsti, še nikoli nisem letela v prvi vrsti. To je super. Zaradi močnega vetra letimo v nekakšnem loku in polet traja skoraj 4 ure namesto treh. Se dolgočasimo in pred našo prvo vrsto imamo skoraj družabni salon. Tisti v drugi vrsti, ki so želeli spati, nikakor niso mogli...
Pridemo ven v Benetkah: -3°C, burja. Mi v kratkih rokavih... 
Povzetek o Izraelu – zanimiva država, nekatere zadeve so za nas neobičajne, počutili smo se v glavnem varno, razen javnih prevozov, vse drugo je precej dražje kot pri nas. Jeruzalem je zelo zanimiv, Tel Aviv pa niti ne, samo plaže so čudovite. Mrtvo morje je vsekakor za poskusiti, kaj početi tam daljši čas pa spet ne bi vedela. V Izraelu je še kar nekaj krajev, ki jih nismo obiskali in je zagotovo zanimivo. Da bi si zelo želela vrniti se še kdaj – ne, to ne. Če pa se pojavi neka nova prilika obiskati državo – to pa ja, zakaj pa ne... :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar