Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Z avtodomom na Hrvaško in po Črni Gori. Dan 1: Primošten

Maja meseca sva se z avtodomom odpravila na pot. Cilj je bila Črna Gora in skok v Albanijo. Seveda, na poti je še celotna hrvaška obala, ki je prelepa in polna zanimivih krajev. Na poti sva bila 12 dni, prevozila sva malenkost več kot 2000 km. Sledilo bo več postov v obliki nekakšnega potovalnega dnevnika, z vtisi o obiskanih krajih in kampih, ne bodo manjkali niti številke, kilometri, ure in stroške:

Primošten

Najin način potovanja je tak, da ob ogledih in vožnjah dopoldan imava še dovolj časa za počitek in sproščanje zvečer. Imava pa manjši avtodom (kombi – tip Adria Twin), tako, da s parkiranjem v mestih je lažje, kot z velikim avtodomom.
Prvi dan želimo priti do Primoštena, tako pred nami je najdaljši del poti na tej poti, vse ostalo bo krajše.

Štartamo ob 09.00, pri nas je sončno in 17°C. Na Sočergi še vedno gradijo cesto in je promet speljan izmenično enosmerno, a gre hitro.

Sočerga

Plačamo za tunel Učko (5,75 €) in smo že v Kvarneru. Prvi postanek za kavico je na postajališču Jadranska vrata pri Rijeki. Na tej strani je oblačno in zelo vetrovno.

Do tukaj smo bili v dvomih, če bi ubrali daljšo pot po avtocesti čez Bosiljevo ali bi izbrali regionalno jadransko magistralo do Senja in tam bi se dvignili na avtocesto. Zaradi močnega vetru se odločimo za avtocesto, še tu občutimo sunki vetra. Enkrat, ko se dvignemo za Velebit, se temperatura in vreme drastično spremenijo – dež, samo 7°C. Razmišljava, da kadarkoli se voziva tukaj, je vedno dež in mraz...

Ko skozi tunel Sveti Rok prideva spet »na morje«, pred Zadar, dež poneha. Piha pa močna burja, tako, da je pred predorom bila tudi oznaka, da kamioni in vozila s prikolicami naj se odločijo za pot okrog, ki ni tako izpostavljena prepihu. Postanek na počivališču Jasenice pri Masleničkem mostu pred Zadarjem. Do tukaj imava za sabo 4,5 ure vožnje.

Velebit je zavit v oblake.

Naslednji postanek ni bil načrtovan, ampak ko sva se peljala čez most čez Krko, bilo je tako lepo, da preprosto sva se morala ustaviti. Pogledi na Krko so čudoviti! Se vidi tudi Skradin. Tukaj se odločiva, da na poti nazaj obvezno zavijeva še na ogled slapov Krke. Upava, da se bo vreme izboljšalo.

Naslednji izvoz je naš – za Šibenik. Cestine je za 33 €. Po mojem občutku hrvate s cestninami šišajo še italijane, ki imajo tudi zelo zasoljene cestnine. Vinjeta je veliko bolj prijazen način za nekoga, ki potuje na srednje ali dolge razdalje.

Še nekaj časa se voziva ob obali po lokalni cesti, dokler ne prideva do Primoštena. Ko sva bila na zadnje tukaj (a to je bilo že kar nekaj let nazaj), sva se ustavila samo na razgledni točki nad Primoštenom, nisva pa mesta obiskala. Zato tokrat sva se prav namensko načrtovala nočitev v bližini, da lahko obiščeva mesto.

Sicer s strani Šibenika se ne vidi tistega znanega pogleda na Primošten, zato si ga prihraniva za jutri. Greva v center, parkirava na velikem brezplačnem parkirišču ob krožišču z vodnjakom v centru.

Kratek sprehod do ozkega pasu kopnega pred neposrednim vhodom v stari center mesta. Kraj je kot nalašč za ga zapreti s srednjeveškim obzidjem, ki je še vedno zelo lepo ohranjeno oz. mogoče tudi že obnovljeno. Včasih Primošten je bil na otoku, povezan preko mostu s kopnim, zato je ime mesta – »primoščen«.

Pred vhodom v mesto je kip, ki kot nalašč kliče, da se z njim fotografiraš :) Dokler smo počakali kitajce, da so se pofotkali, nas je že minilo, da bi se slikali z oslom...

Trg tako za obzidjem je zelo prijeten. Mestece je zelo majhno, prehodiš ga v 30 minutah.

Plaža in pristanišče ob vhodu v mesto:

Po eni uličici se dvigneš na hribček k cerkvi Svetega Jurija, poleg je pokopališče – s zelo lepim razgledom. Po drugi ulici se spustiš nazaj do trga, ali do promenade, ki gre najbrž okrog celega mesta. Mestece je kot nalašč za kratek turistični obisk, vse je simpatično in prijetno.

Na daleč, z razgledne točke in vseh fotografij, mesto deluje veliko bolj popedenano in kot igrača. Ko se sprehajaš po ulicah - je bolj resnično, ljudje živijo tukaj in sploh ni vse tako porihtano...

Stare hiše s kritino iz kamna dajo poseben vtis pristnosti. Kritje streh s škrilami je prav zanimivo... Kar nekaj takih streh se že udira.

Greva do vrha, do cerkvi, ki kraljuje nad mestom.

Pogled na zaliv ob mestu:

Ena od "porihtanih" ulic - stare prelepe hiše, le novo tlakovanje nekoliko kvari pristen vtis.

Prav kmalu se vrnemo na obalo, do mestne plaže.

Ustavimo se na zasluženo pivo, kavo in sladoled na rivi.

Sprehod ob čudoviti mestni plaži nazaj do parkirišča.

Kljub prihajajočim temnim oblakom na plaži je nekaj obiskovalcev, par korajžnih se je tudi kopalo. Plaža je zelo lepa. Naprej od plaže pa je zelena cona s hoteli in še večjo plažo.

Se odpravimo v kamp. Za danes je dovolj vožnje, čas je za relaks.

Le 2,5 km pred Primoštenom (s strani Šibenika) je kamp Adriatic. Precej je velik, terasaste parcele so vse v senci borovcev. Ob našem obisku je kamp zaseden kakih 10-20 %. Receptor nama reče, da se lahko postavimo na katerokoli parcelo, zaračunal nama bo najcenejšo. Brezplačno dobimo geslo za WiFi, ker se še niso odločili, koliko bi to letos zaračunavali.

Plažo še urejajo, ob obali so tu pa tam še kupi kamenja. Jasno je, da maj še nikakor ni sezona.

Plaža je večinoma skalnata, vmes skal pa je nekaj zelo majhnih in malo večjih plažic z mivko – zelo zelo lepo. Voda je čudovite zelene barve, je pa morje razburkano, burja ob Velebitu se pozna tudi tukaj. Sicer pa tukaj sonce se je prebilo skozi oblake, v Primoštenu je bilo tudi kar precej toplo – okrog 19°C.

Ful rada fotografiram mak, ker je tako živo rdeče barve. In v sredini maja ga je bilo polno povsod na Hrvaškem.

Poleti je nabrž kamp prav prijeten, a ko je tako prazen, nekako je še pust in nezanimiv. WCji so lepo urejeni, stavba restavracije in trgovine ob recepciji pa je videla že boljše čase... Precej parcel ob sami obali so zasedeni s prikolicami, ki se najemajo preko neke turistične agencije.

Iz kampa je mogoče priti v Primošten tudi s kolesom, obstaja več kolesarskih poti v okolici. V mestu v TICu na glavnem trgu sem vzela zemljevid mesta in kolesarskih poti. Označen je tudi višinski profil, nobena pot ni čisto položna, povsod se moraš dvigniti med 50-100 metrov.