To zimo z veseljem raziskujem peš poti v naši okolici. Peš pot na Pomjan iz Kampela je skoraj meni najbližja. Do sedaj popolnoma neznana, izkazala se je kot prelepa in tudi dovolj strma, da me je segrela.
Idejo za pot sem dobila na straneh MOK, kjer so to pot uvrstili med obalne peš poti.
Krožna pot iz Kampela do Pomjana peš
Opis poti ponovim tukaj, vendar z mojimi komentarji. Naredila sem tudi par slikic. Ker sem se pozno odpravila, na povratku se mi je že zelo mudilo, da pridem do izhodišča pred temo, zato na povratku ni slik. Ampak ravno pri sestopu sem pogrešala par oznak, ki bi mi prišparali nekaj minut, ko sem se lovila... Vzpon pa je zelo lepo označen, nikjer ne moreš zgrešiti. Ponekod so oznake planinske poti, ponekod pa so rumene puščice, ki označujejo peš pot.
Parkiramo se pri kapelci na prvem odcepu za Kampel. Po asfaltni cesti nadaljujemo pot peš v smeri naselja do mostička čez potok. Gremo čez mostiček, cesta se počasi dvigne mimo hiš nad hudourniško grapo, po kateri nadaljujemo pot ravno. Pot po asfaltu traja kakih 15 minut (sem že mislila, da nosim palice po nepotrebnem, so pa prišle pozneje prav). Na poti je nekaj odcepov, prava pot je zmeraj ob potočku, ki je na naši levi strani. Prečkali ga bomo šele pozneje, pri izviru.
Prvi razcep takoj za koncem asfaltne poti. Gremo po levi poti.
Pot se počasi vzpenja skozi zaraščen gozd.
Pri tabli in klopci Lovrečičeve planinske poti zavijemo desno v gozd in se zmerno dvigamo do roba velikega oljčnika.
Zimski zaraščen gozd. Poleti je najbrž komaj prehodno.
Ko pridemo do oljčnika, zavijemo levo.
Označena pot nas pelje navzdol v hudourniško grapo, do izvira potočka.
Izvir je neizrazit, je pa označeno, da je voda pitna in celo je kozarec obešen na vejo poleg izvira. Meni se ni zdelo, da je voda zelo čista, kaj pa vem... Bi morala biti res sila, da bi to pila...
Pri izviru prečkamo grapo in po ozki stezici se precej strmo in z več ovinki vzpenjamo do prečnega kolovoza. Lahko kolovoz samo prečimo in se zelo strmo vzpnemo naravnost, lahko pa se sledi starim markacijam, ki nas usmerijo na kolovozu desno. Čez samo nekaj metov je zelo dobro označen oster levi odcep poti, po kateri pridemo na isto mesto, kot če bi se dvignili strmo naravnost. Odpre se prvi lep in odprt razgled na Koper in okoliško hribovje.
Pot se nadaljuje na trenutke precej strmo navzgor vse dokler se ne priključi prečni gozdni poti, ki iz Manžana pelje v Pomjan. Gremo levo, na široki in večinoma položni poti sem celo januarja srečala trobentice.
Na tej poti občasno skozi drevesa se odpirajo lepi pogledi na Koper, Šavrinsko hribovje in Vanganelsko dolino.
Se dvignemo v najvišjo vas Šavrinskega gričevja, na Pomjan.
Po stari tlakovani cesti pridemo v vas. Pot za povratek nas bo tudi peljala tukaj, le da v nasprotno smer. Prišli smo po zgornji cesti, sestopali pa bomo po spodnji cesti.
Skozi vas lahko se sprehodimo do razglede točke za cerkvijo Marijinega rojstva.
Razgled proti Slavniku, Čičariji in Vanganelski dolini.
Na vrsti je povratek. Vrnemo se nazaj skozi vas po poti vzpona, pri zadnji hiši v vasi uberemo desno pot. Se spustimo po kolovozu mimo vodohrana do ostrega desnega ovinka in takoj za njim stopimo levo na planinsko stezo (označen odcep), ki se spušča zmerno strmo skozi gozd do označenega razcepa na veliki kamniti plošči. Planinska pot gre levo, mi pa nadaljujemo naravnost navzdol do ceste, ki se konča pri pri zaselku iz treh hiš, ki mu pravijo Kampel Brda.
Tukaj se križa vsaj 4-5 poti, ni pa nobene oznake. Niti domačini mi niso znali svetovati. Nadaljujemo naravnost cca. 50 metrov, makadamska cesta se začne vzpenjati na desni strani hiše, na levo stran hiše, ki je pred nami, se odcepi steza, ki se začne takoj spuščati. Po stezi se enakomerno spuščamo do makadamske ceste. Zavijemo na cesto levo in v loku proti desni v blagem vzponu dosežemo asfalt. Spustimo se po cesti rahlo navzdol do križišča, kjer se začne Kampel. Po cesti mimo hiš v dvojnem ovinku sledi strm spust v dolino do že vidne kapelice.
Na tem delu nisem našla nobene oznake, vendar sodeč po GPSu, pot je prava, vsekakor sem se hitro spustila.
Pot navzgor poleti je najbrž zelo zaraščena, vendar zaradi jasnih oznak ne sme biti težav z orientacijo. Pot navzdol je dosti bolj široka in pregledna. V mokrem vzpon po blatu je zelo drseč, sploh pa na strmih delih. Pot večinoma poteka v senci gozda.
Podrobnosti:
Dolžina poti : 7,7 km
Višinska razlika: 370 m (vzpon 480m)
Približno trajanje: 2-2,5 ure (jaz sem rabila 1h 25 min za vzpon v miru in s fotografiranjem ter 45 min. za sestop, vključno z iskanjem pravih poti).
Idejo za pot sem dobila na straneh MOK, kjer so to pot uvrstili med obalne peš poti.
Krožna pot iz Kampela do Pomjana peš
Opis poti ponovim tukaj, vendar z mojimi komentarji. Naredila sem tudi par slikic. Ker sem se pozno odpravila, na povratku se mi je že zelo mudilo, da pridem do izhodišča pred temo, zato na povratku ni slik. Ampak ravno pri sestopu sem pogrešala par oznak, ki bi mi prišparali nekaj minut, ko sem se lovila... Vzpon pa je zelo lepo označen, nikjer ne moreš zgrešiti. Ponekod so oznake planinske poti, ponekod pa so rumene puščice, ki označujejo peš pot.
Parkiramo se pri kapelci na prvem odcepu za Kampel. Po asfaltni cesti nadaljujemo pot peš v smeri naselja do mostička čez potok. Gremo čez mostiček, cesta se počasi dvigne mimo hiš nad hudourniško grapo, po kateri nadaljujemo pot ravno. Pot po asfaltu traja kakih 15 minut (sem že mislila, da nosim palice po nepotrebnem, so pa prišle pozneje prav). Na poti je nekaj odcepov, prava pot je zmeraj ob potočku, ki je na naši levi strani. Prečkali ga bomo šele pozneje, pri izviru.
Prvi razcep takoj za koncem asfaltne poti. Gremo po levi poti.
Tukaj se križa vsaj 4-5 poti, ni pa nobene oznake. Niti domačini mi niso znali svetovati. Nadaljujemo naravnost cca. 50 metrov, makadamska cesta se začne vzpenjati na desni strani hiše, na levo stran hiše, ki je pred nami, se odcepi steza, ki se začne takoj spuščati. Po stezi se enakomerno spuščamo do makadamske ceste. Zavijemo na cesto levo in v loku proti desni v blagem vzponu dosežemo asfalt. Spustimo se po cesti rahlo navzdol do križišča, kjer se začne Kampel. Po cesti mimo hiš v dvojnem ovinku sledi strm spust v dolino do že vidne kapelice.
Na tem delu nisem našla nobene oznake, vendar sodeč po GPSu, pot je prava, vsekakor sem se hitro spustila.
Pot navzgor poleti je najbrž zelo zaraščena, vendar zaradi jasnih oznak ne sme biti težav z orientacijo. Pot navzdol je dosti bolj široka in pregledna. V mokrem vzpon po blatu je zelo drseč, sploh pa na strmih delih. Pot večinoma poteka v senci gozda.
Podrobnosti:
Dolžina poti : 7,7 km
Višinska razlika: 370 m (vzpon 480m)
Približno trajanje: 2-2,5 ure (jaz sem rabila 1h 25 min za vzpon v miru in s fotografiranjem ter 45 min. za sestop, vključno z iskanjem pravih poti).
Ni komentarjev:
Objavite komentar