Gremo v hribe - Javornik nad Črnim Vrhom

Po vzponu na Slavnik želja za osvojiti še kak hrib, ali že kar goro, samo še večja. Med deževnimi napovedmi in kratkimi prostimi uricami, iščemo nekaj dostopnega za začetnike v bližini.

Se odločim za Javornik nad Črnim Vrhom, že zaradi tega, ker imam prijetne spomine od smučanja tam.
Na Javornik vodita vsaj 2 poti - iz Črnega vrha (smučišče Črni Vrh) in iz Lome (smučišče Javornik). Poskusimo najti štartno točko iz Črnega vrha. V navodilih (hribi.net) piše, da se pot na goro prične za kmetijo Grom. Kmetije ni nikjer. Vprašamo domačina v zadnji hiši za smučiščem, tudi ta ne ve nič. Ura je pozno popoldan, zato, da ne iščemo v prazno, se odpravimo v Lome, če ne bo šlo drugače - se bomo vzpeli kar po smučišču.
Pozneje se je izkazalo, da je najtežje pri hoji v hribi - najti mesto, kjer se začne pot. Potem so markacije, na začetku pa ... je treba pač znati....
V Lomah se zapeljimo ob smučišču pod mostom in pred zadnjo hišo se parkiramo na parkirišču.

Kolovoz se začne vzpenjati za hišo. Čeprav markacij takoj ne najdemo, pozneje ugotovimo, da pravzaprav vse poti tod okrog gredo na vrh... Pot na Javornik včasih je dokaj položna po široki gozdni cesti, včasih pa se kar navkreber vzpenja po skalah in koreninah dreves.

Smo si kar pomagali s drevesi samimi, da smo se držali, saj razmočena zemlja in vlažen kamen zelo drsijo. Navzdol je še težje. Zato pa toliko bolj zanimivo. Nekje na sredini vzpona se je naši poti priključila tudi pot iz Črnega vrha. Vmes gremo mimo zgornje postaje (deluje, da sedežnica gre še višje, samo kam?). Pogledam smučišče - joj, res je strmo...

Malo pod vrhom je koča na Javorniku, vonj po mesu na žaru se voha daleč okrog. Mi smo pa na poti nabirali maline.

Na vrh se je spustil oblak, zato se kar začuti, kako je hladno v oblaku. Vseeno se vzpnemo na razgledni stolp. Ta se še malo maje. Tako imam še en mini-izziv - premagovanje strahu pred višino. Plezanje na vrh po strmi lestvi tudi ni kar tako. Tudi to sem uspela.

Spominska fotka na stolpu in hitro - dol.

Razgledov smo videli bolj malo, vse je zavito v oblak.

Še dobro, da imam vedno s seboj rezervne majčke in toplo jopo. Skoraj bi prijala skodelica čaja. Joj, spet sem pozabila flaškico z borovničkami ali s čim podobnim. :)
Še stolp z oznako, da smo le prišli na 1240 metrov:

Pot iz Lome na Javornik se vzpne za 410 metrov, na spletu je označeno, da jo prehodiš v eni uri. Nam je vzelo mogoče še 10 minut več, z iskanjem poti in debatami vred. Navzdol se pride v ta isti uri, ker po strmih pobočjih res greš počasi in se oprijemaš vsega, kar se bolj trdno drži tal.
Tako se je Javornik vpisal pod drugo zaporedno številko med mojimi osvojenimi vrhovi - takoj za Slavnikom.
Je dobra tura za 2 - 2,5 urice. Žal, je premalo razgledov, tudi ni povsod dobro označeno.