Izlet v Benetke

Imamo to srečo, da živimo 2 uri proč od tako neverjetnega mesta kot so Benetke. Ljudje prihajajo sem iz vsega sveta, za nas pa je dovolj, da si vzamemo prost dan in se odpravimo v najbolj fotogenično mesto daleč naokrog.

Nama najbolj ustreza, da gremo v Benetke kar z vlakom iz Trsta. Povratna karta stane 25 €/osebo, nekaj moraš odšteti še za parkiranje ob železniški postaji. Vsekakor je ceneje, kot v Benetkah. Vožnja z vakom traja manj kot 2 uri.
Tokrat pa ni šlo brez pripetljaja - čez 10 minut po odhodu vlaka iz Trsta pride kontrolor (ali kaj pa vem, kako se imenuje tisti, ki preverja karte na vlaku). Pogleda naše karte in mirno, kot da je samoposebi umevno, nama pove, da sva v napačnem vagonu in morava doplačati 19 €, če želiva v tem vagonu do Monfalcone (to je prva postaja za Trstom, skupaj nič več kot 20 minut vožnje), nato se morava presesti. Prego, sta scherzando? Najprej sva seveda pomislila, da sva se vsedla na napačen vlak. Vse je dosti bolj enostavno - sva samo v napačnem vagonu, slučajno sva stopila v vagon 1. klase, karte pa imava za drugo klaso. Hm, kako naj bi vedeli? Na blagajni nama nič niso povedali, sanjalo se nama ni, da obstaja več vrst vagonov, sploh pa - v čem je razlika?? Kontrolor je mrtvo hladen - prego 19 € in še 10 minut ste lahko tukaj, do Monfalcone. Midva - Ok, če sva nekaj falila, brez da bi vedela, se pobereva takoj v naslednji vagon, ki je prave sorte, zakaj bi plačala, , nama prav nič ni do prve klase, vlak pa je komaj štartal. In sploh - v čem je razlika in kako naj bi vedeli??!! Vsi pridemo istočasno na cilj, nobene kave/prigrizkov, dekic, pravljic, televizije ni, prav tako ne oznak na vhodu v vagon... Tip ne odstopa - bosta plačala in pika, menda 19 € je razlika v ceni med prvo in drugo klaso vagona, ampak samo za 1 postajo. Če bi šli s tem vagonom do Benetk, bi se nabralo najbrž 300 €, ceneje z letalom... ne vem. Plačava in pri priči jezna se pobereva v naslednji vagon.
Slika je nastala še v prvih 10 minutah naše vožnje v "luksuznem" vagonu. V vagonu druge sorte so sedeži postavljeni malenkost bolj na ozko in to je vsa razlika!!! V Benetkah sva seveda poiskala še oznake na vagonih zunaj - na vsakem vagonu nekje na sredini je narisana številka 1 ali 2. To je to. Kdor ve, ve, kdor ne ve, plača. Do zdaj sva vedno prav zadela. Tokrat pa je bila šola.

Prvih 5 minut v Benetkah pa nama takoj popravi vtis - sonček je, prelep pomladni dan, barve so čudovite, hotel pa imamo rezerviran 50 m proč od San Marco.
Canale Grande, zmeraj osupne in očara:

Canale, nekje pri postaji Fondamente Nova, vse je malo bolj zapuščeno, malenkost manj porihtano, bolj blede barve. Ampak ravno ta slika nama je bila tako všeč, da sva si jo kar natisnila v velikem formatu in imava zdaj doma v dnevni sobi. Prav beneška deluje, začara...

Še nekaj kanalov. Brez tega ni Benetk. Voda je od modre do sive in zelene.

Tako kot ni Benetk brez Markonega trga. Vedno je polno turistov in prodajalcev spominčkov. Tu je srce Benetk, sem prideva prav vsakokrat, ko obiščeva to mesto. Pa je zmeraj enako :)

Sonce zahaja nekje za pristaniščem križark, zato v mestu ujameva le rozasto svetlobo. In se začuti kako proti večeru se mesto prazni, trume turistov se odpravljajo na celino, v mestu ostanejo redki domačini, in srečneži, ki bodo prenočili v mestu.

V mestu se prižgejo luči. In Benetke postanejo presenetljivo zanimive - temne ulice, odsevi luči v kanalih, komaj razsvetljeni trgi in igra luči v še odprtih restavracijah.

Zavijemo v Hard Rock cafe (takoj za trgom San Marco), nato pa še cel večer se sprehajamo po mestu, lovimo odseve mostov in stavb v kanalih.

Pri Rialto je še vedno precej ljudi, tudi restavracije še delajo. Trgovine in restavracije po mestu se začnejo zapirati že kar ob 20.00-21.00 uri, se pozna, da marsikdo pride v Venezio le za en dan.

Ponoči voda v kanalu je skoraj bela. A ni čudno?

Prazen trg San Marco.

Ponoči so šele opazni podesti, ki so zloženi vse okrog obale - za primer visoke vode. Tudi visoka voda v Benetkah mora biti zanimivo doživetje.

Še nekaj slik nočne lagune, preden se odpravimo v hotel.

Jutro na San Marco pa nas pozdravi z novimi skupinami turistov in, zopet, z željo, da bi se "zgubljali" v mestu.

A je kdo v Benetkah, ki ne fotografira?

Se ne pustimo motiti, za danes imamo dva cilja. Eden je kratek - pogledat zanimiv dvorec Contarini del Bovolo, ki je znan predvsem po svojem "čipkastem" spiralnem stopnišču. Dvorec je star 500 let, upala sva, da bova lahko prišla na vrh, vendar je vse zaprto in zagrajeno. Sam dvorec se nahaja v majhni uličici v bližini Campo Manin in moraš se prav potruditi, da ga najdeš.

Drugi naš današnji cilj - otoček Burano. Tja pridemo z vaporetto, ki pa gre od postaje Fondamente Nova, zato morava Benetke prehoditi skoraj v celoti počez. Dobrih pol ure ali celo več, nama je to vzelo s skoraj nič postanki. Na poti najdeva tako lep trg, prav nič Beneški. Kot da si nekje v Toscani :)

V bližini postaji Fondamente Nova je tudi beneška bolnica in postaja urgence. Le kakšno naj bi bilo vozilo za urgenco v Bentkah? Seveda, hiter čoln! Tuhtala sva, kako gre vkrcanje in izkrcanje bolnikov ali poškodovancev. Ni tako enostavno...

Ponekod zaidemo v tihe in mirne uličice, ponekod pa so centralne, polne ljudi. Benetke, pač.

Imamo radi Bentke, sem lahko se kadar koli vračaš, lepe so v vsakem vremenu. In vsak jih doživi po svoje.

Še nekaj številk za naslednji (cene vedno sproti pozabljava):
- 25 € povratna karta za vlak Trst - Benetke
- 20 € celodnevna karta za vaporetto
- 7 € vožnja v eno smer (do Burano)
- 80 € vožnja z gondolo, 40 minut, 1-6 oseb oz. kolikor gre v gondolo.