Izlet v Benetke: Burano, pisan otok

Nekaj več kot pol urice z vaporetto iz Benetk (postaja Fondamente Nova) in smo že na presenetljivem otočku Burano. Nekdo mogoče se bo čudil velikemu številu fotografij, ki nastanejo tukaj, ampak tukaj ne moreš pokazati le par kotičkov, to moraš videti v celoti!

Plujemo mimo Murano, znanega po muranskem steklu. Na Muranu smo bili par let nazaj, pa nas ni posebej navdušil. Mogoče, ker nismo tako zelo navdušeni nad muranskim steklom...

V pristanišču Burana obiskovalce otoka pričaka taka deklice, ki zre v morje...

Burano je zelo majhen otok, vsega skupaj je mogoče 3 ulice in 2 kanala. V dveh-treh urah otok se lahko ogleda po dolgem in po čez. Je pa zelo zelo simpatičen otoček, ki ima neskončno motivov za fotografe. Za fotografa je ta otoček čista eksplozija možganov. Oči kar bežijo narazen....

Pisane hišice, vsaka v svoji zelo živi barvi, ki odsevajo v ogledalu kanalov. Preseneča raznolikost barv in vseeno stilska podobnost oken, vrat, hiš. Celo perilo na štriku deluje kot okras.

Gospod že obeša zaveso na vhodna vrata - se bliža poletno sonce.

Gospa spremlja, če je danes veliko turistov.

Lonci z rožami na sredini ulice. Najbrž meja.

Barve so tako žive, da kar slepi oči.

Zvonik cerkvi San Martino na Burano je opazno "poševen", kot stolp v Pisi. Najbrž je bila to kar pogosta "srednjeveška napaka" pri gradni. Na Burano to sploh ne preseneča, saj otok stoji na vodi in peščenih tleh, ni čudno, da tako visoka in težka zgradba ne zdrži ravno.

Otok je naseljen že več kot 1500 ler in ime Burano izhaja od burje, ki je pihala skozi mestna vrata tudi v starih časih. Nekateri menijo, da otok je nastal umetno, naj bi prvi priseljenci, ubežniki, postavili hiše na koleh, nato postopoma prostor med zgradbami zapolnili z močvirskim blatom, ki ga je bilo na pretek, ko so izkopavali kanali.

Na glavnem trgu je veliko trgovin z znamenito buransko čipko. Izdelujejo tudi zelo lepe majčke, obleke, jopice. Skoraj bi nekaj kupili, ampak res nisem tip za shopping, sploh pa, če nisem tega vnaprej načrtovala.
Prodajalko smo vprašali, če je njihova čipka zaščitena, kot, recimo, idrijska, pa je bila čisto razočarana - pravi, da nič ni zaščiteno, čeprav je unikatni način, vendar s tem nima kdo se ukvarjati, ker so prebivalci Burana vedno starejši  in predvsem tisti, ki se s čipko še ukvarjajo.

Vsaka slika je prelepa. Tukaj ni mogoče narediti slabe slike!

Glavna ulica Burana, vsi so tukaj, turisti in domačini. Zato so stranske uličice tako prazne. Tukaj pa je polno trgovinic, barov in restavracij.

Celo rožice na oknu so barvno usklajene s fasado hiše. Nasploh pri vsaki hiši najdemo mali vrt v loncih, prebivalci zelo skrbijo za svoj otoček in ulice, kot da bi tekmovali - čigavo dvorišče je najlepše.

Tukaj živi muca in razvajen pes. Zelo simpatičen napis na enih vratih.

Še dvorišča. Mir in tišina. Eno ulico proč pa trume turistov in kaos običajnega turističnega kraja.

Še dvorišča in celo travnik.

Še ena ulica.

Pozitiven majhen otoček spominja na platno kakega slikarja, kot da bi padli v svet barv.

Fantastičen otoček!!