My red map


visited 47 states (20.8%)
Try Neptyne, the programmable spreadsheet

nedelja, 17. februar 2013

Rogla & Snowboard World Cup

V tem postu ne bo nič posebno novega ali izjemno pretresljivega, kar ne bi bilo že pokazano v prejšnjih postih o temu, kako hodiva smučat na Roglo. Z izjemo tega, da tokrat  se je odvijal na Rogli FIS Snowboard World Cup in je bilo res zanimivo spremljati tekmovalce na progi, in nato v hotelu pri zajtrkih in večerjah ;)

 Se pripeljeva na Roglo že v času kosila (večer prej še do poznih ur smo praznovali rojstni dan Nevia; zato Freddy je tudi malenkost "švoh" danes). Se odločiva, da danes ne bova smučala.
Ker pa je vreme tako božansko, greva klatit okrog hotela. Najprej pa še preverimo pogled iz sobe - spet se zagrebemo za sobe s pogledom v dolino (ta je bila 217). Oh, pogled iz sobe je čudovit!!
 Ta je tudi iz sobe.
 Nižje pod hotelskim parkiriščem ugotovimo, da so prav luštne hišice, ki se jih da najbrž tudi najeti.... V vseh teh letih, kar hodiva sem, nikoli nisva šla pogledat, kje biva folk, ki si vzame apartma. Lepo!!!!
 So pa nekateri apartmajske hišice kar precej dol po pobočju. Če je sneg, s smučišča se že pripelješ kar na smučkah (hi-hi, ena gospa se je tako strosila, ko sva jo gledala, kako se trudi priti do apartmaja po ozki potki...).
 Za na smučišče pa vsekakor moraš hoditi navzgor. In to v pancerjih in s smučkami na rami.
Sva ugotovila, da sva najbolj pametna ( samozavest pa taka :))), ker bivamo v hotelu. Kar je najbližje smučišču.... Tudi, če smučarske počitnice so neke vrste športne počitnice, ne bova pa pretiravala :) Ga ni čez komot....
Sonce, bel sneg, še nekaj alkohola od včeraj - je popolna kombinacija, da se počno kake neumnosti...
- Greva se metat v sneg???
- U, tukaj pa je že do kolen snega!!
- Si upaš splezat na to drevo?
- Če to-le odtrgam, misliš, da se bo vse usulo?
- Mogoče celo skupaj s streho.....
 Na drevo ni ratalo splezat....
Naslednji dan sončka več ni, se spuščajo oblake. Proge so odlične. Se odpravimo celo na Jurgovo, običajno tam ne smučava. Se segrevamo s čajem.


V bistvu sploh ne fotografiramo, ker sva že vse poslikala na Rogli.
Čeprav, je bil še en razlog - sem pozabila napolniti baterijo fotoaparata :)
 Zjutraj drugega dne v postelji čakamo, kdaj se bo začelo daniti, kdaj bo posijalo sonce... Ker nikakor ne vidimo sončnih žarkov, se vstanemo pogledat skozi okno - sneži tako, da deluje, da je še vedno noč ali je že pozni večer.
Še pri zajtrku smo v dilemi - greva smučat ali ne... Se odločiva - greva. Do bifeja na Uniorčku prideva v vsakem primeru. Nazaj tudi. Vse drugo pa se bova sproti prilagajala... Na koncu - smučala sva skoraj ves dan; na smučišču morda je bilo vsega skupaj 100 ljudi. Ratraki so neprestano teptali proge, tako sva menjala proge, takoj, ko so jih malo "počesali". Ta dan je snežilo brez se ustaviti in je zapadlo okrog 0,5 metra snega. Imela sva priliko smučat po sveže zapadlem snegu. To, kar tipi iščejo nekje v Franciji. Sej, najbrž ni povsem isto, a feeling sva ujela. Zanimivo. Čeprav še vedno veliko raje grem takoj za ratrakom....
Skratka - super smučarski dan.
Naslednje jutro pa...... Pogled skozi okno nas je poplačal za oba oblačna dneva.


Nisva mogla nehati fotografirati.


 Sonček v kapljici:
 Take panorame ne moreš prenehati gledat.
 Samo jaz vidim kamelo?
Na smučišču uživamo, se sončimo in se razvajamo s čajčki in borovnički.


Vse te dni, poleg tega, da smo smučali, smo še spremljali kako potekajo priprave in kvalifikacije za svetovno prvenstvo v bordanju. Jaz  posebno ne maram borderjev na smučišču; zmeraj se ustavljajo v najmanj primernih mestih, s svojimi lopatami vlečejo sneg na kup, drugod pa naredijo luknje skoraj do tal.... Skratka, kažin. Ampak spremljati športnike, ki bord znajo uporabiti, to je povsem nekaj drugega. To je že umetnost. OK, to je šport. En dan sva jih šla fotografirati. Ker te navdušijo, kako lepo drvijo po strmini.
 Seveda, v teh bundah, ne morem prepoznati, kdo je kdo. Vem, da pri puncah je zmagala rusinja Ekaterina Tudegeševa; pri fantih pa italijan. Naš Žan Košir je bil drugi.


















Ob povratku proti domu, na poti naredimo še par panoram Rogle. Ni kaj, je prelepa.




Za zaključek, da ne pozabim - v wellnessu sva bila deležna brezplačne savne kot stalna gosta. V restavraciji so uvedli palačinke za zajtrk. Žal pa za večerjo so ukinili predjedi; tudi izbiro sadja in zelenjave so zmanjšali. Hm, v sobah so še vedno tiste male televizije, tako podnapisov res ne vidim brati.

Ni komentarjev:

Objavite komentar